Lokalno.si
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Neskončnost je večnost


2. 3. 2008, 00.00
Posodobljeno
05. 03. 2008 · 10:00
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Arhiv Lokalno.si

Poslovilna predstava plesnega para Katarina Venturini - Andrej Škufca

Naša najboljša plesalca standardnih in latinskoameriških plesov Katarina Venturini in Andrej Škufca, ki se med drugim lahko pohvalita s štirimi naslovi svetovnih prvakov in da sta osvojila 23 naslovov državnih prvakov, sta se nocoj v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma poslovila od plesnih odrov. Tako sta tudi uradno končala njuno izjemno uspešno 17-letno plesno kariero v svetu amaterskega in profesionalnega plesa.

Da sta za svoj zadnji nastop izbrala ravno Gallusovo dvorano in jo tudi povsem napolnila, ni naključje. Andrej in Katarina sta namreč plesalca, ki sta pustila na slovenskem in svetovnem parketu velik in neizbrisen pečat izrazito prepoznavnega stila in najodličnejše elegance. S svojo virtuoznostjo na plesišču pa sta vseskozi vzbujala dilemo, ali je njun ples vrhunski šport ali prestižni umetniški izdelek, ali morda kar oboje.

Na nocojšnjem plesno-igranem spektaklu, ki je potekal pod režisersko taktirko Matjaža Bergerja in v produkciji Anton Podbevšek teatra z naslovom Neskončnost je večnost, so bili v ospredju seveda plesni nastopi, kjer je poleg njiju nastopilo še 14 plesalcev, med njimi tudi Rosana Hribar in Gregor Luštek, Miša Cigoj, Daniela Pekič in Iwona Golczak, videli pa smo tudi balerino Regino Križaj in plesalca hip-hopa Željka Božiča. Za glasbeno podlago so poleg Art Orkestra in Godalnega kvarteta med drugim poskrbeli tudi priljubljeni Dan D in mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran, v literarno-umetniškem delu pa sta nastopila igralca Pavle Ravnohrib in Polona Juh. Predstava, za katero so bile vstopnice razprodane v štirih urah, je bila tako mešanica plesa, glasbe, umetnosti in tudi športa, saj je svoje gimnastične sposobnosti prikazala tudi Mojca Rode, videli pa smo tudi sabljače in judoista. In glede na to, da je bil režiser predstave Matjaž Berger, to niti ne preseneča. Vsekakor pa je šlo za nekakšno himnično praznovanje plesa.

Andrej in Katarina sta si svojo uspešno ves čas tlakovala s številnimi odrekanji in predvsem s trdim delom, ki sta ga že vse od začetka usmerjala Fredi Novak in Daniela Škofic Novak, s katerima sta se povezala tudi na prijateljski in osebni ravni.

Po številnih uspehih in bogati plesni ustvarjalnosti, ki so jo nekateri strnili z besedami, da gre za nepozabno zgodbo solz in veselja, padcev in zmag, pa je po njunem prišel čas, ko sta se odločila, da se kot plesni par razideta. Vendar bo s plesom zaznamovana tudi njuna prihodnost, saj bi Katarina rada odprla svojo plesno šolo, Andrej pa si išče novo soplesalko, ker želi v tekmovalnem plesu vztrajati še naprej.

Foto: Nik Rovan - Nika media


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.