Ob mednarodnem dnevu maternega jezika predavala dr. Andreja Legan Ravnikar
##IMAGE-4038480##
Praznovanju 21. februarja, mednarodnega dneva maternega jezika, se je pridružilo, tako kot v minulih letih, tudi Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine.
Že nekaj let v društvu v ta namen povabimo v svojo sredino zunanjega predavatelja ali predavateljico iz akademskih krogov, ki se strokovno ukvarja z jezikom ali književnostjo; tako dodamo temu dnevu poseben pomen in težo, ozavestimo svojo materinščino in se spomnimo, kdo smo, od kod prihajamo – se zavemo svojih jezikovnih korenih – in kam gremo, tako v kulturnem in jezikovnem pogledu v tej evropski družini narodov.
Tako smo v torek, 28. februarja, v Knjižnico Mirana Jarca povabili cenjeno predavateljico, po rodu Novomeščanko, doktorico Andrejo Legan Ravnikar, vodjo Sekcije za zgodovino slovenskega jezika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, višjo znanstveno sodelavko, docentko, raziskovalko pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja.
S svojim predavanjem z naslovom Zgodovinski slovarji slovenskega jezika in prvi razlagali slovar – Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (SSKJ16, A-D) nas je popeljala na pot nastajanja tega slovarja in tudi drugih zgodovinskih slovarjev, ki so pomembni za zgodovino slovenskega knjižnega jezika in sedanjo slovenščino. Tema, o kateri premalo vemo.
O zgodovinskih slovarjih
Najprej je pojasnila, da zgodovinski slovarji identificirajo in prikazujejo jezik iz tistih obdobij jezikovne zgodovine, za katera obstajajo rokopisi in/ali knjižni viri. Zgodovina slovenskega slovaropisja preučuje starejše slovenske slovarje in je tesno povezana z najstarejšo knjižno slovenščino (2. pol. 16. stoletja). Pomemben mejnik, ki napoveduje prihod modernih slovenskih razlagalnih slovarjev, predstavlja Slovensko-nemški slovar Maksa Pleteršnika (1894–1895).
Nato je naštela vrste zgodovinskih slovarjev, med katere spadata tudi Slovar jezika Janeza Svetokriškega in Slovar Pohlinovega jezika avtorja Marka Snoja.
Sledila je podrobnejša predstavitev Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (A–D), ki je prvi razlagalni zgodovinski slovar slovenskega jezika in najobsežnejši, najnatančnejši zgodovinski slovar kakega obdobja knjižnega jezika doslej.
Prvi zvezek slovarja (A–D) ima 3027 slovarskih sestavkov, od tega 2061 razlagalnih in 966 kazalčnih. Opisanih je 3414 pomenov enobesednih iztočnic, ki jih členimo še na podpomene in pomenske odtenke.
Slovar vsebuje besede, ki se pojavljajo tudi v besedišču sedanje slovenščine, pri čemer je lahko ostal enak pomen, pri nekaterih besedah pa se zgodovinski in sodobni pomeni iste besede lahko razlikujejo.
Slušatelji poglobili znanje
Dr. Ravnikar je poudarila, da SSKJ16 ni le jezikovni priročnik, ki opisuje knjižni jezik 16. stoletja, ampak je delo, ki nam približuje tudi dogajanje v tem obdobju ter predvsem predstave, razmišljanje in poglede „očetov“ knjižne slovenščine.
Slovar je namenjen jezikoslovcem, posebej jezikovnim zgodovinarjem, etimologom, dialektologom, profesorjem, novinarjem, prevajalcem, študentom, domačim in tujim raziskovalcem slovanskih jezikov.
Ker je v njem popisana besedna kulturnozgodovinska dediščina naših prednikov izpred skoraj 500 let in zaradi citiranega zgodovinskega gradiva slovar predstavlja zanesljiv vir informacij za literarne, splošne in kulturne zgodovinarje, teologe, etnologe in kulturne antropologe kakor tudi za splošne uporabnike, ki jih zanima, kdaj se je določena beseda prvič pojavila v knjižni slovenščini, kako pogosto se je rabila in kakšni so bili njeni zgodovinski pomeni.
Seznanila nas je, da je dolgoročni cilj priprava celovitega razlagalnega zgodovinskega slovarja slovenskega jezika, ki bo zajemal tisočletni razvoj slovenskega besedišča od 10. do konca 19. oz. 1. polovice 20. stoletja.
V lični in lepo oblikovani knjižni obliki je slovar prvič izšel leta 2021 pri Založbi ZRC, ZRC SAZU, lani je izšel drugi natis, po njem pa brskamo tudi na spletnem portalu fran.si.
Obiskovalci smo se obogatili z novimi spoznanji o zgodovini slovenskega jezika, osvežili in nadgradili že znano ter tako strokovno poglobili svoje znanje in védenje.
