Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

V Knjižnici Mirana Jarca so obeležili 90. obletnico rojstva kiparja in pesnika Jakoba Savinška, katerega umetniške stvaritve so močno povezane tako z Novim mestom kakor tudi s samo knjižnico.

Jakob Savinšek se je rodil 4. februarja 1922 v Kamniku. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, leta 1949 pa zaključil študij na Akademiji za upodabljajočo umetnost. Za tem je sicer le nekaj mesecev obiskoval kiparsko specialko in se učil pri prof. Borisu Kalinu. Večino časa je živel in delal v Ljubljani, kljub temu pa so sledovi njegovega dela močno prisotni tako na Dolenjskem kakor tudi v Beli krajini. Konec štiridesetih let sta ga na priporočilo Božidarja Jakca in Eda Turnherja v Novo mesto pripeljala Ivan in Bogo Komelj. Dolenjsko prestolnico tako krasi več njegovih kipov, med drugim doprsna kipa Janeza Trdine in Dragotina Ketteja pred novomeškim rotovžem. Za svoje stvaritve je Jakob Savinšek leta 1957 prejel Trdinovo nagrado. Z mlajšim kolegom, kiparjem Janezom Lenassijem, sta bila pobudnika prvega mednarodnega kiparskega simpozija na slovenskih tleh, forma vive v Kostanjevici na Krki in Seči pri Portorožu leta 1961.

V Knjižnici Mirana Jarca so 14. aprila 1956 v Mušičevi spominski avli odkrili Savinškov doprsni kip Mirana Jarca. Pred spominsko ložo z arkadno arhitekturo pred vhodom v knjižnico, ki je spomin na žrtve vojne, se nahajata Savinškova doprsna kipa Borisa Kidriča in Franca Rozmana – Staneta. Celoten kompleks knjižnice zaokrožujeta še dva bronasta kipa istega kiparja, in sicer kip znanilca svobode Pojmo bratje pesem o svobodi ter kip talca na robu zelenice poleg knjižnice.

Ustvaril je še vrsto prepoznavnih kipov v drugih slovenskih krajih, kot so denimo Spomenik Juliusa Kugyja v Trenti, Spomenik Vojna in mir v Celju, Spomenik NOB na Gričku v Črnomlju, Spomenik Jožeta Lacka na Ptuju, Spomenik Ivana Tavčarja na Visokem pri Poljanah in Spomenik Simona Gregorčiča v Kobaridu. Poleg tega je avtor številnih portretov sodobnikov: Božidarja Jakca, Otona Župančiča, Mile Kačičeve, Izidorja Cankarja itd. Zaradi srčnega infarkta je med ustvarjanjem umrl 17. avgusta 1961 v Kirchheimu v Nemčiji še ne štirideset let star, zato žal ni uspel docela razviti svojega nespornega kiparskega talenta.

V goste so povabili mag. Mojco Štuhec, kustosinjo Moderne galerije, ki hrani večji del Savinškovih del, in mag. Marijana Ruperta iz Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), ki je preučeval umetnikovo pesniško zapuščino. NUK jo je po Savinškovi smrti podarila Mila Kačič, preostanek pa po smrti slednje njena prijateljica, prav tako igralka, Ivanka Mežan. Jakob Savinšek se je namreč izjemno rad gibal v igralskih krogih, medtem ko se z drugimi kiparji ni pogosto povezoval. Razlog temu je najverjetneje tudi konkurenca pri javnih naročilih spomenikov, ki so kiparjem predstavljali pomemben finančni priliv. Štuhceva je predstavila zbirko, ki jo hranijo v Moderni galeriji in strokovno ovrednotila nesporen Savinškov prispevek k slovenskemu kiparstvu. Savinšek se je preizkušal v mnogih kiparskih tehnikah, pri kiparjenju uporabljal različne materiale, poleg tega pa je izdeloval tudi scenografije za gledališče in s svojimi ilustracijami obogatil nekaj knjig. V enajstih letih, od dokončanja akademije do smrti, je ustvaril izjemen in raznovrsten kiparski opus, kakor da bi slutil svojo prezgodnjo smrt. Mag. Marijan Rupert pa je predstavil manj znano plat njegove umetniške poti – poezijo. Rupert je uredil knjigo z naslovom Izbrane pesmi – Jakob Savinšek in napisal spremno besedo zanjo, kar je bila tudi prva javna objava Savinškove poezije, ki sicer res ni dosegla vrhunskega nivoja njegovih kiparskih stvaritev, kljub temu pa je izredno čutna in se lepo povezuje z njegovim razvojem v kiparstvu. Prav iz omenjenega razloga je Rupert svojo knjigo dopolnil s fotografijami Savinškovih kipov. Podobno kot iz njegovega kiparskega opusa tudi iz Savinškove poezije odseva zla slutnja prezgodnje smrti. Večer so popestrili z recitacijami pesmi Jakoba Savinška in Mile Kačič, umetnikove življenjske sopotnice.