Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

»Sama sebi se včasih zdim kot buldožer. Rinem naprej in naprej, ne glede na ovire in razmišljanja ljudi. Za nekatere sem polna optimistične volje, za druge pa malo za bregom, pa še egoistična povrhu. Oboji imajo morda do neke mere prav. No, briga me, kaj si drugi mislijo.« Nušo Ilovar, izredno aktivno pesnico in pisateljico iz Žalca, je cerebralna paraliza že v otroštvu prikovala na invalidski voziček. Kljub temu pa je izbrala polno in ustvarjalno življenje, prepleteno s pisanjem in vsem, kar je povezano z njim. Pisanje, za katerega je zapisala, »da je mešanica njenih misli, čustev in občutkov, ki jih lahko deli s svetom«, je postalo del njenega življenja. Pisanje je zanjo še toliko bolj dragoceno, ker ima težave tudi z govorom, zato je pomemben izraz njenih občutij in komunikacija s svetom. Iz omenjenih razlogov je svoje delo v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto predstavila s pomočjo matere Anice in prijateljic Jožice Kapele, prav tako pesnice, ki je interpretirala njene pesmi, in Simone Kropec, ki je obogatila večer z odlično izvedbo Nušinih uglasbenih pesmi, dostopnih že na treh zgoščenkah.

Kmalu po zaključku osnovne šole je Nuša Ilovar začela s pisanjem kratkih zgodb, ki so jih občasno objavili v reviji Antena. Leta 1999 je izšel njen prvenec – roman Strah pred samoto, istega leta pa je bila v akciji revije Jana nominirana tudi za Slovenko leta in zasedla drugo mesto. Leta 2001 je izdala prvo pesniško zbirko Klovnom življenja, sledile so še štiri, zadnja iz leta 2012 nosi naslov Šepet brezčasja.

Nuša Ilovar je s trdno voljo in življenjskim optimizmom pravzaprav v 15 letih uspela ustvariti izredno raznovrsten in bogat opus ter je odličen zgled in spodbuda vsem, ki želijo slediti svojim sanjam, pa za to nimajo dovolj poguma ali odločnosti.