Po sledeh družine Brontë
V torek, 20. oktobra 2009, smo se v novomeški Knjižnici Mirana Jarca s pomočjo slikovitih diapozitivov in spretnega krmarjenja predavateljice Mire Grahek med literarno-potopisno tematiko sprehodili po deželi Brontëjevih, angleški divji deželi Yorkshire, kjer je družina prebivala in ustvarjala. Sestre Emily, Charlotte in Anne Brontë so verjetno najbolj znane književne sestre, ki so nedvomno pustile neizbrisen pečat v angleški književnosti. Njihovi romani Vilette, Jane Eyre, Viharni vrh, Agnes Grey, Profesor idr. sodijo med najbolj priljubljene še posebej med bralkami, ki so bile v večini tudi na včerajšnjem predavanju v knjižnici. Sestre Brontë pa niso le avtorice romanov z aktualno problematiko konca 19. stoletja, v katerih se pogosto zrcali podoba angleškega podeželja, temveč so imele tudi izjemno zanimivo, a žal tudi tragično življenje.
Njihov oče je bil irski anglikanski duhovnik Patrick Brontë, ki se je leta 1812 poročil z Mario Branwell. Rodilo se jima je šest otrok: Maria, Elizabeth, Charlotte, edini sin Branwell, Emily in Anne. Družina je doživela tragično usodo, saj je mama Maria umrla kmalu po rojstvu otrok, najstarejši hčerki sta zaradi tuberkuloze umrli že v otroških letih, sin Branwell je zapadel v alkohol in droge ter umrl pri 31 letih, Emily in Anne sta zaradi jetike umrli stari 30 in 29 let, Charlotte pa pri 39 letih le leto po svoji poroki in nekaj mesecev noseča. Oče Patrick je edini, ki je doživel starost, saj je umrl star 84 let ter tako preživel ženo in vseh šest otrok.
Sestre Brontë so bile sicer rojene v vasi Thornton, vendar so večino svojih del napisale v še danes v viktorijanskem stilu urejenem angleškem mestecu Haworth, ki je skupaj z okolico po svetu poznano kot »dežela Brontëjevih«. Prebivale so v tamkajšnjem župnišču, kjer je danes v njihov spomin urejen muzej, s katerim upravlja Brontëjeva družba (Brontë Society). Zanimiva izkušnja je sprehod po 43 milj dolgi Brontëjevi poti, ki povezuje kraje, ki so na nek način povezani z življenjem in delom Brontëjevih. Med drugim si je denimo mogoče ogledati Brontëjev kamen, na katerem naj bi sestre po lokalni legendi izmenjaje sedele, ko so pisale svoje prve zgodbe in razvaline kmetije Top Withens, ki naj bi bila prizorišče Emilyjinega brezčasnega ljubezenskega romana Viharni vrh. Sestre Brontë so pogosto uporabljale psevdonime – moška imena, ki so se začela s prvo črko njihovih imen. S psevdonimi je bila podpisana tudi njihova prva pesniška zbirka, ki pa je bila med poznavalci slabo sprejeta, bolje pa je niso ocenili niti današnji kritiki. A dekleta niso izgubile volje. Kljub temu, da so umrla mlada in da je sladkosti slave sicer le za kratek čas užila le najstarejša Charlotte, so za sabo pustila romane, ki sodijo med klasiko angleške književnosti. Literarno-potopisno predavanje, obogateno s čudovitimi avtorskimi diapozitvi Mire Grahek, pa nas je navdušilo še za nadaljnje odkrivanje podrobnosti iz življenja slavnih sester.
Knjižnica Mirana Jarca
