Poklon slovenščini ob dnevu maternih jezikov v Slavističnem društvu Dolenjske in Bele krajine
Praznovanju 21. februarja, mednarodnega dneva maternega jezika, se je pridružilo, tako kot v minulih letih, tudi Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine.
Tako smo v sredo, 21. 2. 2024, v Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca prisluhnili izr. prof. dr. Mateju Šekliju z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njegovemu zelo zanimivemu predavanju z naslovom Zakaj je jezik heiligenkreuških števnikov zgodnja slovenščina?. V svojem 70-minutnem predavanju je obiskovalce sistematično popeljal na pot od jezikovne raznolikosti (lingvodiverziteta), do odkritja slovanskih števnikov v Heiligenkreuškem rokopisu (Heiligenkreuz OCist., Cod. 250) iz 12. stoletja, orisal slovanski jezik v Vzhodnih Alpah in zahodni Panonski nižini od sredine 6. do konca 12. stoletja (ok. 550–1200), prikazal položaj slovenskega jezika v srednjem veku (ok. 550–1550), odgovoril na naslov svojega predavanja Zakaj je jezik heiligenkreuških števnikov zgodnja slovenščina? ter zaključil in spomnil, kako je s heiligenkreuškimi števniki v učbenikih za slovenščino v srednji šoli.
Nekaj poudarkov.
Števnike od 1 do 10 so odkrili v rokopisu iz 12. stoletja, ki ga hrani avstrijski cisterijanski samostan Heiligenkreuz v istoimenskem kraju v Dunajskem gozdu.
Jezik heiligenkreuških števnikov je nekoliko mlajša različica jezika Brižinskih spomenikov, še nekoliko bližja sodobni slovenščini.
Heiligenkreuški števniki nosne samoglasnike še vedno poznajo, v števniku čtiri/štiripa ni več nobenega sledu »trdega i«.
Tako je obiskovalcem pritrdilno odgovoril na to vprašanje na osnovi svojih ugotovitev, ki so plod njegovega raziskovalnega dela, in dokazal, zakaj jezik heiligenkreuških števnikov ne more biti poljščina, prav tako ne more biti »prednica« poznejših češčine in slovaščine ter čakavščine in kajkavščine, pač so zapisani v zgodnji slovenščini.
Odkritje zapisa števnikov nas opozarja, da slovenščina ni od včeraj, saj gre za najstarejši zapis slovenščine po Brižinskih spomenikih. Naši predniki so slovenščino razvijali in ohranjali v stoletjih življenja pod tujo oblastjo. To pomembno odkritje nas tako povezuje z izvorom in razvojem našega maternega jezika, hkrati pa nas opominja na pomen njegovega ohranjanja in negovanja, saj je ključni del naše identitete in kulturne dediščine
Obiskovalci smo se obogatili z novimi spoznanji o zgodovini in razvoju slovenskega jezika, osvežili in nadgradili že znano ter tako strokovno poglobili svoje znanje in védenje.
