Lokalno.si
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Poklon slovenščini ob dnevu maternih jezikov v Slavističnem društvu Dolenjske in Bele krajine


Za SdDBk Marinka Cerinšek
28. 2. 2024, 08.20
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

_zzjezik__0_.jpg
_zzjezik__1_.jpg
_zzjezik__3_.jpg
_zzjezik__4_.jpg

Praznovanju 21. februarja, mednarodnega dneva  maternega jezika, se je pridružilo, tako kot v minulih letih, tudi Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine.

Tako smo v sredo, 21. 2. 2024, v Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca prisluhnili izr. prof. dr. Mateju Šekliju  z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani  in njegovemu zelo zanimivemu predavanju  z naslovom Zakaj je jezik heiligenkreuških števnikov zgodnja slovenščina?.  V  svojem 70-minutnem predavanju je obiskovalce sistematično popeljal  na pot  od jezikovne raznolikosti (lingvodiverziteta), do odkritja slovanskih števnikov v Heiligenkreuškem rokopisu (Heiligenkreuz OCist., Cod. 250) iz 12. stoletja, orisal slovanski jezik v Vzhodnih Alpah in zahodni Panonski nižini od sredine 6. do konca 12. stoletja (ok. 550–1200), prikazal položaj  slovenskega jezika v srednjem veku (ok. 550–1550), odgovoril na naslov svojega predavanja Zakaj je jezik heiligenkreuških števnikov zgodnja slovenščina? ter zaključil in spomnil, kako je s heiligenkreuškimi  števniki v učbenikih za slovenščino v srednji šoli.

Nekaj poudarkov.

Števnike od 1 do 10 so odkrili  v rokopisu iz 12. stoletja, ki ga hrani avstrijski  cisterijanski samostan Heiligenkreuz v istoimenskem kraju v Dunajskem gozdu.

Jezik heiligenkreuških števnikov je nekoliko mlajša različica jezika Brižinskih spomenikov, še nekoliko bližja sodobni slovenščini.

Heiligenkreuški števniki nosne samoglasnike še vedno poznajo, v števniku čtiri/štiripa ni več nobenega sledu »trdega i«.

Tako je  obiskovalcem pritrdilno odgovoril na to vprašanje na osnovi svojih ugotovitev, ki so plod njegovega raziskovalnega dela, in dokazal, zakaj  jezik heiligenkreuških števnikov ne more biti poljščina, prav tako ne more biti »prednica« poznejših češčine in slovaščine ter čakavščine in kajkavščine, pač so zapisani v zgodnji slovenščini.

Odkritje zapisa števnikov nas opozarja, da slovenščina ni od včeraj, saj gre za  najstarejši zapis slovenščine po Brižinskih spomenikih. Naši predniki so slovenščino razvijali in ohranjali v stoletjih življenja pod tujo oblastjo. To pomembno odkritje nas tako povezuje z izvorom in razvojem našega maternega jezika, hkrati pa nas opominja na pomen njegovega ohranjanja in negovanja, saj je ključni del naše identitete in kulturne dediščine

Obiskovalci smo se obogatili z novimi spoznanji o zgodovini in razvoju slovenskega jezika, osvežili in nadgradili že znano ter tako strokovno poglobili svoje znanje in védenje.


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.