R. N., arhiv DL

##IMAGE-3043510##

Maskiranje – šemljenje sega že več tisoč let nazaj v zgodovino. Pri starodavnih plemenih so se vrači našemili v različne živali in podobe ter z obrednimi plesi častili njihove bogove, jim izkazovali čast in jih obenem prosili za dober ulov, ki je bil ključen za njihovo preživetje. Poleg tega so verjeli, da s spremembo identitete v neko žival sami pridobijo tudi njihov pogum in moč. Za vsako stvar so imeli svojega boga, ki jim je naklonil pa tudi odvzel milost. Sprva so te obrede opravljali vrači. Njihove maske so bile narejene iz lubja, lesa, gline, usnja in iz vseh možnih materialov, ki jim jih je ponujala zemlja. Da je maskiranje res zelo stari obred, nam o tem priča tudi najstarejša podoba na svetu, podoba »čarovnika« narisana na skalno steno v francoskih Pirenejih. Z leti so razen vračev maskiranje opravljali tudi ostali člani.

Minevala so tisočletja in ta običaj so prevzeli tudi stari Rimljani, ki so s tem prav tako častili svoje bogove ter prihod novega leta in to spremenili v vsesplošno veseljačenje. V prvih letih pokristjanjevanja, se je ta običaj še vedno nadaljeval, prakticirali so ga predvsem moški in najrajši so se preoblačili v ženske, poleg tega pa tudi v živali. Šemljenje je Cerkev strogo prepovedala. Za to neposlušnost so bile izrečene tudi spokorne kazni. Vendar se je običaj vseeno nadaljeval in celo nižja duhovščina se je maskirala, ob tem pa so se obilno gostili in pijančevali ter igrali kocke celo v sami Cerkvi. To so imenovali »praznik bedakov.«

Stari Slovani so prav tako poznali maskiranje in častili svoje poganske bogove ter si ob tej priliki privoščili tudi malo boljšo hrano. Vsem pa je bilo skupno, da so z ropotom in truščem preganjali zimo, da je lahko nastopila pomlad. Vsak kraj pa je imel seveda tudi svoje značilne maske in obrede. Zelo zanimivi so bili in so zanimivi še danes » Kurenti.« To je neka posebnost, ki jo lahko vidimo in doživimo samo na Ptuju. Po legendi naj bi bil Kurent zelo lep mladenič, vse ženske so norele za njim. Ker pa mu je to že začelo presedati, je pobegnil v puščavo in prosil Boga, da ga naredi grdega. Prošnja mu je bila uslišana in od takrat naprej je imel tudi mir pred ženskami. Sicer pa so pusta smatrali za velikega boga, ki je poosebljal dobro voljo, pomlad, norčavost, praznik vina in glasbe, nova rojstva in je pregnal zimo. Običaj je bil, da za pusta ni smel biti nihče lačen vključno z živino. Naj povem še, da je pust mitski lik, ki se pojavlja samo v slovenskem ljudskem izročilu.

Zelo značilne maske so tudi »laufarji« iz Cerkna, ki nosijo maske narejena iz lipovega lesa, maske iz Cerknice z znamenito »coprnico Uršulo,« pa Drežniške maske »Ta lepi« in »Ta grdi« in znamenito pustno koračnico. V Prekmurju pa je zelo zanimivo »Borovo gostuvanje,« ki se priredi če se v predpustnem času in do pustnega torka v vasi ni nihče poročil.

Še in še bi lahko naštevali, kot sem že dejala ima vsak kraj svojo značilno maskiranje. Danes se počasi izgublja prvotni pomen pustnih šem, prilagodil se je današnjemu času, ker nismo več pogani in ker se pač priznava samo enega Boga. Maske niso več izdelane iz naravnih materialov, pač pa jih je zamenjala kupljena plastika. Le še v nekaterih vaseh ohranjajo tradicijo in pravi namen pusta, to je pregnati zimo, da se bo zemlja pripravila na pomladansko setev in ljudje na nova rojstva. Danes smo se bolj osredotočili na kritiko naših politikov in drugih pomembnih mož, na zgrešene investicije in vodenje, na sploh dogajanje v naši okolici.

Pustni čas in pust privabljata množico ljudi, ki se navdušuje nad maskami, ki so vsako leto drugačne in to je tudi čas ko lahko veseljačijo. Na žalost pa je ta pandemija letos preprečila množična zbiranja in ljudje bodo ostali praznih rok in žalostni doma zaprti med štirimi stenami. Pa prav letos bi bile pustne povorke s številnimi zanimivimi maskami nad katerimi se vsi navdušujejo nekaj posebnega, saj celo že sedaj brez Pusta nastaja mnogo smešnih, satiričnih in kritičnih dogodkov. Tako pa smo vsi v dolgočasnih maskah, kar vsekakor ni zanimivo.

Nekaterim pa se je vseeno utrnila sijajna zamisel, da bi si letos vsi sneli maske , ne pa nadeli, mogoče bi pa bilo zanimivo videti znane obraze, ki bi nam po tolikem času delovali kar neznano in spremenjeno in da bi zbrali toliko poguma, da bi povedali vsem kar jim gre. To bi po vseh preteklih tisočletjih bile še najboljše maske.

Predstavljali bi to, kar smo v resnici v vsakdanjem življenju, ne pa da se skrivamo pod maskami in povedali jasno in glasno, kaj nas teži, kdo si zasluži kritiko, kdo bi moral odstopiti za narodov blagor in kaj je narobe v naši deželi tej. In nenazadnje, privoščili bi si tudi kakšno šalo na svoj račun.

Počakajmo na februar pa bomo videli.