Samo da je glasba...
Samo da je glasba, samo da je ples! Tu se rodi veselje. Hladen večer na Vražjem kamnu, pojemajoča luna in Romi. Romsko »vražje« je vir življenske skrivnosti, ki je na slabem glasu. Resnična modrost osvetli to dvojnost, resnična izkušnja razširi zavest. Na »temnem« prizorišču smo bili priča nevsiljeni komunikaciji med plesalci na plesišču, ki so sledili romskemu občutku za glasbo. Ciganski golaž je pogrel telesne sredice, ki so žarele s toploto kotlov, v katerih se je jed pripravljala nad ognjem. Hlad noči smo uravnovesili s to notranjo pečko in se odprli veselju plesa in petja, pogledom in smehu. Tu se meje zabrišejo, ni več hladno in ne vroče, ni več Romov in ne Romov, vse se preliva kot pisani romski občutek za oblačenje.
Hvala romski belokranjski družini, Tanja Didovič.
