##IMAGE-2109985##

Na tradicionalni slovesnosti pred uradnim pričetkom 23. knjižnega sejma (na njem v Cankarjevem domu med drugim sodeluje tudi novomeška Založba Goga) so danes v Ljubljani podelili številne nagrade. Najbolj odmevne so tri: Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo je prejel Slavko Pregl, nagrada za najboljši literarni prvenec je šla v roke Gabrieli Babnik, najboljša mlada prevajalka pa je Nada Grošelj.

Nagrado Krilati lev, ki jo podeljuje Združenje grafičarjev pri GZS kot priznanje in spodbudo za doseganje najvišje kakovostne ravni izdelave knjige, je prejel Gorenjski tisk za izdelavo knjige Cubo slaščice.

Nagrade za najlepšo slovensko knjigo v petih kategorijah podeljuje Združenje založnikov pri GZS kot priznanje za izjemno raven oblikovanja slovenske knjige in spodbudo za nenehno skrb založb za dvigovanje te ravni. Nagrade so prejeli Matjaž Wenzel za oblikovanje knjige Složitje (avtorica Zvezdana Majhen, Založba Obzorja Maribor) v kategoriji književnost ter Peter Škerl in Helena Vrišer za ilustracijo in oblikovanje knjige Klobuk gospoda Konstantina (avtor Peter Svetina, DZS) v kategoriji knjige za otroke in mladino.

Matjaž Tomažič je žirijo prepričal z oblikovanjem knjižne zbirke Kratka v kategoriji znanstvene knjige, učbeniki. V kategoriji stvarna literatura je prepričala Mateja Jenič za oblikovanje dela O slovenskem jeziku/besednjak za preživetje.

Najboljši v kategoriji umetniških monografij pa je Radovan Jenko, ki je oblikoval fotografsko monografijo Josip Pelikan - arhitektura in industrija.

Prav v tej zadnji kategoriji vsaj med nominiranci najdemo edine dolenjske predstavnike. Za nagrado se je namreč potegoval Janko Orač, ki je s svojimi lesorezi opremil Reko poetičnih podob avtorjev Ivana Gregorčiča, Marjance Kočevar in Milana Marklja.

Oračeve slike in grafike, ki jih je prispeval za omenjeno bibliofilsko knjigo, so sicer do 10. decembra na ogled v Galeriji Krka Novo mesto.

Janko Orač se je rodil 3. junija 1958 v Celju, zdaj pa živi in ustvarja v Novem mestu.