Arhiv Lokalno.si

Profesorica likovne umetnosti na sevniški Osnovni šoli Sava Kladnika in na OŠ Ane Gale, mag. Gizela Škoda, je na pustni torek v galeriji na sevniškem gradu članom Rotary kluba Čatež predstavila razstavo akademskega slikarja, mag. Tomaža Gorjupa, rednega profesorja za risanje in slikanje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer že 14. leto poučuje slikarstvo in risbo …

Tomaž Gorjup je bil rojen 9. 4. 1950 v Ljubljani. Rodbina Gorjup izhaja iz Primorske, sicer pa ji po rodbinskem deblu lahko sledimo s točnimi podatki samo zadnjih 300 let z lokacijami na Brezovici pri Ljubljani in nato na Viču, kjer je bil do l. 1971 tudi dom Tomaža Gorjupa. Oče Rudi Gorjup otrok dvanajstčlanske družine  je bil prav tako znani slovenski akademski slikar in profesor, enako tudi brat Tine. Tako  je Tomaž Gorjup povsem logično nadaljeval družinsko slikarsko in tudi pedagoško tradicijo.

Po končani gimnaziji v Ljubljani je nadaljeval študij na ljubljanski akademiji za likovno umetnost (ALU), kjer je leta 1976 zaključil magistrski študij slikarstva. Takrat se začne intenzivno obdobje Gorjupovega raziskovanja v polju slikarstva s številnimi razstavnimi predstavitvami, pa tudi vključevanja v pedagoški proces. Že naslednjega leta se je tako zaposlil na Gimnaziji Poljane v Ljubljani, kjer je nato  20 let poučeval predmet Umetnostna vzgoja. Hkrati je že na ALU v Ljubljani, sprva kot asistent in nato docent začel s poučevanjem na likovni večerni šoli, oziroma vodil pripravljalne tečaje za opravljanje sprejemnih izpitov. Od leta 1985 pa vse do l. 2009 je Tomaž Gorjup tudi nosilec predmeta, ki ga sam uvede na Visoki šoli za zdravstvo, Oddelek za delovno terapijo – pod naslovom "Likovne zakonitosti delovne terapije". Leta 1997 nastopi kot izredni profesor za risanje in slikanje na Oddelku za likovno pedagogiko Univerze v Ljubljani, kjer mu tri leta kasneje podeli naziv rednega profesorja.

Slikarstvo Tomaža Gorjupa, ki je prehajalo skozi različne faze osebnega zorenja je osnova, njegovega delovanja in njegov pedagoški proces je rasel vzporedno, iz njegovih osebnih spoznanj, ko si je nemalokrat sam in za potencialne bralce, gledalce  tudi v pisni obliki in na teoretično zastavljeni osnovi obrazložil in razkril temeljne principe problemov fenomena slikarstva in risbe. Njegova osebna izkušnja se tako preverja najprej v polju materializacij slikarske intuicije, nato pa si kot likovno povedna struktura utira pot v percepcijo potencialnih receptorjev, skuša obrazložiti mehanizme. Vzpostavljanje učinkovite specifične (osebne) komunikacije v prostoru in času je posvečeno vse njegovo delo.

Preberite še ...

· Zaposlitev

Spoznajte inovativne pristope uvajanja na novem delovnem mestu

Umetnik podari slikarstvu vsa lepa osebna bivanjska doživetja, nato pa tudi tragična dejstva izgub in nato vedno tudi novih in novih seganj za svetlobo življenja… Leta 1992, po 20 letih zakona umre Gorjupova žena Jelka. Vse to nedvomno vselej odseva iz njegovih platen kot slikarska registracija njegovega bivanjskega statusa. Gre za doživljajski seizmogram, za postaje v slikah ujetih sledi polzečega časa. In kot rad poudarja -  skozi življenje ne potuje s plašnicami na očeh, da ne bi tako hkrati tudi mogel opažati vseh obstoječih razmerij – prav nasprotno: precizno jih zaznava, meri svojo osebno odzivnost v prostoru in času, pri tem pa ga vodi intuicija notranjega nareka…

Štirideset let njegovega slikarstva tako za sabo pušča marsikaj, predvsem pa kliče po novem, vedno novem. Sam pravi: "To je tudi edino, za kar se čutim poklicanega in me bo kot možnost, da spregovorim z likovnimi sredstvi, vselej zapolnjevalo."

Večer se je rotarijanci s Čateža in umetnikom nadaljeval v kavarni Kruhek, kjer je na ogled v spomin na nedavno preminulo sestro Olgo Kozole postavila svoja likovna dela tudi Gizela Škoda.

P. P.
Foto: Rok Petančič

Galerija

Arhiv Lokalno.si