TOPORIŠIČ - preprost, a zgovoren naslov
Na večeru spominov, 18. decembra 2014, v brodarski hiši na Mostecu, ki so ga domačini posvetili preminulemu sovaščanu prof. dr. Jožetu Toporišiču, je civilna iniciativa Mostec med drugim predlagala, da slovenski kulturni praznik v letu 2015 ter 2016 v občini Brežice posvetimo spominu in delu prof. dr. Jožeta Toporišiča. V Knjižnici Brežice smo prisluhnili predlogu. Letošnjo prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika smo posvetili akademikovemu spominu in delu.
Razmišljali smo, kako združiti dve tako izjemni osebnosti, simbola Slovenije in slovenstva – dr. Franceta Prešerna in prof. dr. Jožeta Toporišiča. K sodelovanju smo povabili dve okoliški šoli, in sicer Osnovno šolo Cerklje ob Krki in Gimnazijo Brežice.
Prireditev s preprostim, a zgovornim naslovom je v četrtek, 5. februarja 2015, potekala v Dvorani Savice Zorko. Direktorica Knjižnice Brežice, mag. Tea Bemkoč, je uvodoma pozdravila člane jezikoslovčeve družine, obiskovalce in nastopajoče. Dejala je, da se je v začetku decembra poslovil izjemen mož. Osrednja osebnost jezikovne slovenistike, eden največjih slovničarjev v zgodovini slovenščine.
Hana, Maša, Nives, Eliška in Zala, učenke Osnovne šole Cerklje ob Krki, pod mentorstvom Jasmine Vučič, so nas ob zvokih Kreslinove O, Vrba popeljale v čas Prešernovega otroštva, v Vrbo na Gorenjskem. Dijaki Gala, Kaja, Luka, Damijana, Patricija in Tim pa so nas s prikazom dogajanja v šolskih klopeh in uporabo slenga, žargona, argoja ter moščanskega narečja na preprost in nazoren način seznanili z neknjižnim jezikom, ki se mu je prof. dr. Jože Toporišič tako rad posvečal.
Citre so bile nekoč doma skoraj v vsaki hiši na Slovenskem. Ljudski godci so nanje igrali že v davnih časih. Rad jim je prisluhnil tudi akademik. Tokrat je čudoviti zvok citer zazvenel izpod rok Anje, tudi dijakinje Gimnazije Brežice.
Svoje izkušnje študijskih dni so z nami delile nekdanje jezikoslovčeve študentke, Mira Jesenšek Urek, Judita Marolt in Marjana Milekić, sedaj profesorice slovenščine na brežiški gimnaziji. Kot študentka slovenistike na mariborski Filozofski fakulteti sem večkrat slišala sledeči uvod: »Po Toporišiču ...«. Ravno to je v enem izmed intervjujev izpostavil tudi prof. dr. Marko Snoj. Dejal je, da Toporišič v Sloveniji ni zgolj ime, je pojem, v ljudskih ustih predvsem pojem pravilne slovenščine. Marsikdo z izrečenima besedama »po Toporišiču« misli na pravilno, knjižno, zborno slovenščino. Profesorica Mira Jesenšek Urek je nekoliko dopolnila to mišljenje. Med pogovorom mi/nam je zaupala, da jo je akademik naučil, da mora spoštovati svoje narečje. Tudi sam se je rad pogovarjal v svojem, tj. moščanščini. Profesorice pravijo, da imajo dijaki radi pouk slovenščine, svoj materni jezik, kljub temu pa vsaki generaciji, ki odhaja, na srce položijo, naj ga še naprej negujejo. Naj skrbijo zanj in v tem globaliziranem svetu vsekakor ohranjajo materinščino. Na nas je, da bomo še naprej cenili bogato zapuščino.
Nagovorila nas je tudi predstavnica civilne iniciative Mostec, Mojca Savnik Iskra.
Dogajanje med šolskimi klopmi smo torej prestavili v knjižnico. Veseli smo, da nam je uspelo združiti več krajevnih pobudnikov in generacij. Skupaj smo pripravili prijeten večer.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
