##IMAGE-2109368##

V Galeriji Krka v Novem mestu bodo drevi od 19. uri odprli razstavo ''Organopatent za sanje'' ljubljanskega kiparja Boštjana Drinovca. Kot je zapisala umetnostna kritičarka Tatjana Pregl Kobe, gre za predstavnika mlajše uveljavljene generacije slovenskih kiparjev, ki je v svet umetnosti v drugi polovici devetdesetih let vstopil skozi ustvarjanje v ateljeju sredi nekonformističnega okolja Metelkove.

V glasbenem delu bosta nastopila Marko Petrušič in Klemen Kranjc, razstava bo odprta do 21. januarja.

Drinovec je niz malih kipcev izdelal v brušenem betonu. Prednost tega gradiva je po Pregljevi velika možnost kamnitih mešanic in odtenkov, katerih barve izstopijo pri glajenju. Gradivu je podrejena tudi na prostornosti grajena modelacija, ki z veseljem do življenja ter duhovitostjo preoblikuje masivno telo v živo snov. Motivi prehajajo od živalskih podob nosoroga, medveda, bikca, boškarina do plastik, v katerih je kipar združil podobe in pomen Bude, sumo borca, dojenčka itd.

Iz samosvojega pogleda na svet in nenehnega podoživljanja otroštva ter iskanja novih motivov je v raziskovanju snovi za prihodnje razstave Drinovec prišel do izvirnega načrta za reševanje težav sodobnega sveta. Do organopatentov oziroma obogatenih kiparskih del, napol organizmov in napol mehanizmov. Ti se naj bi imenovali Izenačevalec bogastva v svetu, Izboljševalec odnosov s sosedom, Čistilec zraka in vode, Generator ljubezni, Analizator časa, Spodbujevalec vetra itd.

Tako zasnovani kiparjevi patenti naj bi na ravni modela in kiparske metode predstavili in ponudili rešitev, ki bi lahko znanstvenikom, inženirjem in politikom ponudila idejno osnovo za reševanje problemov sveta. Pri ustvarjanju Organopatenta za sanje je iskrivo inovativni kipar nedvomno sledil že klasični ugotovitvi, da misliti kiparsko pomeni biti sposoben materializirati nematerialno, meni Preglova.

Masovni mediji in popularna kultura so zaznamovali cele generacije mlajših umetnikov. Mnogi med njimi so klasične likovne oblike izraza zamenjali z videom in računalniki ali so v transformacijah prostora in časa prestopili v območje teorije in likovni umetnosti sorodnih področij. Drinovčeva avtorska poetika je od začetka zapisana tehnologiji prilagojenega pogleda na svet, prej gibljivi kot statični podobi naše skupne stvarnosti. Gibljivi kipi rastejo, se dvigujejo in upogibajo, ritmično nihajo in se vzpenjajo, hkrati pa jih vznemirljivo oblikuje značilna uravnoteženost, je med drugim zapisala Preglova.

Boštjan Drinovec se je leta 1973 rodil v Ljubljani. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1998, tri leta kasneje je končal magistrski študij. Predstavljal se je na vrsti skupinskih in petnajstih samostojnih razstavah. Med njegovimi stalnim postavitvami so David, fasadna postavitev grške kopije na Metelkovi, Vetrni kip na Golcu pri Brniku, Prvi stik na Forma vivi v Kostanjevici na Krki, Spomenik Edvardu Kocbeku v Tivoliju v Ljubljani, Hipo v kadi v grosupeljskem mestu kipov, Klopca za dva na Metelkovi v Ljubljani itd. Za razstavo Oko in duh na ljubljanskem Magistratu je predlani prejel županjino nagrado. Boštjana Drinovca je z delovno štipendijo za leto 2007 podprlo ministrstvo za kulturo.