##IMAGE-2230990##

V Lamutovem likovnem salonu galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki bodo drevi ob 20. uri v sodelovanju z ljubljansko Narodno galerijo odprli razstavo 'Prvi listi - Začetki umetniške grafike na Slovenskem 1900-1920'. Razstavo, ki bo na ogled do 3. avgusta, bo predstavil avtor Andrej Smrekar.

Kot je Smrekar zapisal v spremnem eseju razstave Grafika na Slovenskem 1900-1920, grafika ne nastaja v izolaciji, zanjo so potrebna tehnična sredstva, sodelavci, izvajalci, založniki, slovenska moderna grafika prvih dveh desetletij 20. stoletja pa je po njegovi sodbi zelo skromna, doslej je pritegnila malo pozornosti in zato so okoliščine njenega nastajanja še v marsičem nepojasnjene.

Na grafičnih listih navedenega obdobja se križajo poti Hinka Smrekarja in obeh Sternenov. Iz tega neobičajnega prekrivanja avtor razstave izvaja nekatere oporne točke za časovno razvrščanje grafičnega gradiva ter posledično risb in slik. Gradivo je večinoma skromno in po njegovi oceni iz njega ni mogoče napraviti zgodbe o resnejši grafični dejavnosti, prav osebni in eksperimentalni značaj v primeru obeh Sternenov pa tedanjo slovensko grafiko modernizira.

Do 20. stoletja je grafični medij v slovenski kulturi opravljal predvsem informacijsko poslanstvo, produkcijsko pa je bila grafika vezana zlasti na dunajske, celovške ali graške litografske in jedkarske delavnice, ugotavlja Smrekar.

Topografska in ilustracijska grafična tradicija se je v 19. stoletju prelila iz grafičnih map in posebnih izdaj v tedanje množične medije, predvsem ilustrirane revije in časopise. Prednost so dobivale tehnike, ki so omogočale večje število enakovrednih odtisov, produkcijski sistem v založništvu pa je ločeval deleže avtorjev, rezcev, tiskarjev in založnikov. Industrializacijo proizvodnje podob je podpiral tudi izobraževalni sistem z umetnostno-obrtnimi šolami, ki so oblikovale strokovne profile za proizvodnjo, ki se je morala odzivati na vse večje povpraševanje.

Po Smrekarju začetki umetniške grafike na Slovenskem z rahlim zamikom sodijo v proces plemenitenja slovenske likovne umetnosti, da bi jih lahko uspešno iskali pred letom 1900, pa ni konkretne evidence. Prvi desetletji 20. stoletja sta z nastopom ekspresionistične generacije grafiko prestavili iz predvsem komunikacijskega medija v estetsko-izpovedno področje, iz industrijske produkcije podob pa v avtorsko ustvarjanje, je med drugim zapisal Smrekar.