##IMAGE-2112011##

Mešani pevski zbor Viva je nastal leta 1992 na pobudo Simone Rožma Strnad. Najprej je peščica mladih in nadobudnih pevcev delovala v okviru kulturnega društva Brežice, leta 1994 pa so ustanovili svoje društvo Mešani pevski zbor Viva Brežice. V petnajstih letih delovanja je zbor povezal številne pevce, ki jim dosežki na tekmovanjih, priznanja mednarodnih žirij ter povabila na razna gostovanja doma in v tujini dajejo novo energijo in zagon za nadaljnje poustvarjanje, so povedali na včerajšnji novinarski konferenci.

Vsako leto jeseni pripravijo v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice letni koncert, kjer želijo poslušalcem podariti nov, svež in privlačen program. Jubilejni, 15. koncert bo to soboto, 13. oktobra, ob 19.30 uri. V spored bo vpeta sakralna skladba, zbor iz opernega dela, jazz kompozicija, spiritual in slovenska ljudska pesem. Posebnost sobotnega koncerta bodo prav gotovo solisti iz zbora in gostje, med njimi priznana sopranistka Mihaela Komočar in basist Janko Volčanšek, nekoč Vivina pevca.

15-letnico delovanja pa bo zbor obeležil še s strokovnim posvetom Zborovska glasba v Posavju od 19. do 21. stoletja. Posvet bo potekal v soboto, 20. oktobra, med 10. in 14. uro v Malem avditoriju Posavskega muzeja Brežice. Petje v zborih je namreč bila najbolj množična oblika družabnega življenja ljudi tudi v Posavju. Iz dokumentov izvemo, da je npr. pevski zbor Čitalnice v Brežicah že leta 1900 na vrtu Narodnega doma zabaval ljudi, v Dolenjskih novicah pa za leto 1886 zasledimo omembo pevskega društva iz Krškega.

Druženje v zborih, razvoj zborovske glasbe v Posavju in v Sloveniji bodo na posvetu predstavili dr. Ivanka Počkar, Lučka Černelič, Simona Rožman Strnad, Irena Hribar, Mihaela Komočar, Janko Volčanšek, Janko Avsenak, Franc Černelič, Mojca Prus, Mihaela Jagodic in Mitja Gobec.

Cilji posveta so osvetliti, razkriti in posredovati zgodbe iz bogate dediščine zborovskega petja v Posavju, prikazati razvoj in delovanje nekaterih posavskih zborov ter spodbuditi razmišljanje o pomenu zborovstva kot enega izmed temeljev ljubiteljske kulture, ki mnogokrat presega regionalne in državne meje kot tudi meje amaterizma.