Vsakdanje zgodbe - srečanje literatov v Straži
Poslušanje zgodb, branje zgodb, biti pripovedovalec zgodb otrokom, starejšim v domu starejših, biti pisec zgodb je verjetno želje vsakega človeka, ki rad bere. Danes nas okolje kar sili k branju. Ni lepšega, kod branje na najljubšem mestu počitka z dobro knjigo v rokah. Nič ni lepšega, kot branje v poznih ali jutranjih urah, ko že vsi spijo. Ti pa bereš, požiraš besede in s povedi v razmišljanju polniš svoj hram z zlatim žitom besed.
V našem okolju je veliko literarnih skupin, krožkov, ki združujejo amaterske pisatelje, ki najraje opisujejo dogodke svojega življenja ali življenja drugih. Številne založbe prevzamejo v tisk gradiva, ki jih oblikujejo v knjigo.
Deseto leto poteka ravno letos, ko so člani literarnega krožka »zgodbarničarji« Slovenskega krasa, raje iz Ilirske Bistrice, k sodelovanju povabili mnoge ljubitelje knjige, ki so bili pripravljeni prispevati zgodbo v branje drugih ali jo namenili v objavo v lokalnih časopisih, revijah, glasilih … da jih še kdo drug prebere.
Pred časom je bila v Hrpeljah predstavljena knjiga Zgodbe za en deci, rednih piscev in več občasnih, ki so z objavo knjige kronali svoj literarni opus. Kulturni program ob izidu je pritegnil številne kulturnike in poslušalce. S pripovedovanjem in branjem zgodb je večer hitro minil.
Nadaljevanje dogodka je bil v soboto, 15. oktobra, v Straži, v Šurlatovi kleti. S Primorske so prišli literati in z domačimi izmenjali številne izkušnje v pisanju. Ob branju zgodb in pripovedi, ob pečenem kostanju, krompirju pečenem po pastirsko, moštu in vinu, je beseda o literaturi in poeziji kar stekla. Tudi o najdaljših besedah našega besednjaka, kot na primer; superveleslalomist. Kako lepo je bilo slišati dolenjski dialekt Andreja, Viktorja, Anice, Jožeta in primorsko govorico Zlate, Majde, Patricije, Tomaža, ki so pripovedovali in brali svoje zgodbe. Predstavitev zgodb, k izidu katerih je pomagala Občina Straža, je združeval vse prisotne. Lepo sončno popoldne, pod brajdo, na kateri je še viselo grozdje, je bilo nepozabno. Vsem je bilo všeč in kar pozabili so na uro, ko so se morali prijatelji literati odpeljati proti Primorski.
Namen srečanja je bil družaben dogodek ob izidu knjige, ob spodbujanju in širjenju bralne kulture med mladimi in starejšimi bralci. Ta namen je bil dosežen! Obogateni z mnogimi novimi spoznanji že snujejo izdaje lastnih knjig zgodb, zgodb družine, krajev, mest. Želja, da zanimivi dogodki ljudi, krajev, mesti ne potonejo v pozabo, saj jih je lepše imeti zbrane v knjigi.
Straža je tako gostila literate na jesenskem kostanjevem pikniku na Straški gori. Ob zaključku so bile izrečene besede zahvale, pohvale in – še se bomo videli, se srečali nekje drugje z zgodbami, ki ne smejo v pozabo. Namen je vsem blizu. Spoznati nove kraje, nove ljudi se z njimi družiti in delati. Takšne so vsakdanje zgodbe življenja.
