Zbornik o Valvasorju in Krškem
##IMAGE-2220343##
V Dvorani v parku v Krškem bodo danes ob 17. uri predstavili zbornik o Janezu Vajkardu Valvasorju; sodelovali bodo avtorji zbornika, gost Dušan Voglar iz Slovenskega protestantskega društva, za glasbeno spremljavo pa bosta skrbela Andreja Zlatič na flavti in Daniel Ivša na harmoniki.
Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) je s svojim delom segel v različne kraje današnje Republike Slovenije, njegovi dosežki so bili osvetljeni z raznovrstnih zornih kotov, bili predmet obširnih raziskav in tema številnih razprav. Ob številni literaturi, ob različnih predstavitvah njegovih dosežkov, pa njegovo življenje in delo še vedno omogoča odkrivanje oziroma odstiranje novih razsežnosti. Posebno mesto ima zagotovo tudi zadnje poglavje njegovega življenja, ki ga je preživel v Krškem. Dejstvo, da je v majhno obmejno mesto prišel tako rekoč umret, ne zmanjšuje pomena, da je Valvasor del preteklosti mesta in da je tudi zadnje poglavje njegovega življenja pomemben del celovitega vpogleda v življenje slavnega polihistorja, ki je danes tudi t. i. blagovna znamka.
Zbornik Janez Vajkard Valvasor in Krško je eden izmed rezultatov kolokvija z enakim imenom, ki se je odvijal 15. decembra 2006, med 10. in 14. uro v Dvorani v parku v Krškem v organizaciji Valvasorjevega raziskovalnega centra, Valvasorjeve knjižnice Krško, Krajevne skupnosti mesta Krško in Občine Krško.
Zbornik so oblikovali avtorji, ki so svoje delo predstavili že na kolokviju. Dr. Boris Golec v prispevku Valvasorjevi v Krškem - kdaj, kje, s kom in kako poleg prave Valvasorjeve hiše razkriva še številne druge neznane podatke iz njegovega življenja v Krškem. Alenka Černelič Krošelj v prispevku Sledi Janeza Vajkarda Valvasorja v Krškem - kaj pa jutri? predstavlja različne dogodke, ki so bili posvečeni Valvasorjevi prisotnosti v Krškem in predstavlja vsebino Valvasorjevega kompleksa po obnovi. Anita Radkovič (Rokodelci kot del vsebinske zasnove Valvasorjevega kompleksa) predstavlja dediščino rokodelstva, ki je povezana tudi s prihodnostjo obnovljenega Valvasorjevega kompleksa. V razdelek Različni (v)pogledi v Valvasorjevo življenje in delo so uvrščeni trije prispevki. Helena Rožman (Slovenski knjižnično-muzejski kviz in Valvasor) predstavlja Valvasorja kot je »uporabljen« v naslovu navedenemu kvizu. Mateja Jankovič Čurič (Valvasor v učbenikih za slovenščino za osnovno šolo) je izvedla manjšo raziskavo o znanju o Valvasorju v osnovni šoli. Živko Šebek pa v prispevku Nekaj razmišljanj o Valvasorjevi upodobitvi Krškega v Slavi Vojvodine Kranjske analizira Valvasorjeve upodobitve mesta. Zbornik zaključuje prispevek Ljudmile Šribar (Valvasorji v Leskovcu pri Krškem), ki je namenjen odkrivanjem razlogov za prihod Janeza Krstnika Valvasorja v Leskovec pri Krškem.
Uvodnika sta prispevala prof. ddr. Janez Usenik in urednica zbornika Alenka Černelič Krošelj.
Zbornik je opremljen z znanstvenim aparatom in povzetki v angleškem jeziku ter kratkimi podatki o avtorjih. Izšel je v nakladi 300 izvodov v obsegu 160 strani.
Izid zbornika je omogočila Občina Krško. Na predstavitvi bodo izvodi na voljo vsem zainteresiranim, zbornik pa je namenjen strokovni javnosti, dijakom in študentom ter vsem, ki so pripravljeni izvedeti več tudi o krškem obdobju oziroma o Valvasorjevih sledeh v Krškem.
Alenka Černelič Krošelj, urednica zbornika
