Lokalno.si
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Pustili so pečat
Čas branja 3 min.

Ljudje ob Kolpi: Niko Belopavlovič


Boris Grabrijan
20. 5. 2025, 07.20
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Niko Belopavlovič, politik, športni funkcionar; rojen 18. maja 1921 na Hrastu pri Jugorju (Bela krajina), umrl 1. aprila 2012 v Ljubljani

niko-belopavlovic, ljudje-ob-kolpi
splet, Dolenjski list
Niko Belopavlovič

Rodil se je precej revni kmečki družini. Zaradi slabih razmer je kmetija leta 1929 prišla na boben in sredi hude zime morala zapustiti domače ognjišče. Nato so dalj časa gostovali pri različnih sovaščanih. V hudih razmerah sta le dva od šestih otrok živela dovolj dolgo, da sta šla v šolo.

Razmere je še bolj zaostrila smrt očeta, ki se je kot priložnostni delavec smrtno ponesrečil v gozdu. Ko si je družina uspela urediti skromen dom so tega v ofenzivi leta 1942 požgali Italijani, pred koncem vojne pa so nov dom na Dragi zbombardirala nemška letala. 

Osnovno šolo je obiskoval na bližnjem Suhorju, nato pa se je pri vaškem trgovcu izučil trgovskega poklica in v trgovini ostal vse do leta 1941. Precej resno se je ukvarjal tudi s kolesarstvom. Po okupaciji je odšel v partizane in tam opravljal različne funkcije v organizaciji SKOJ, bil pa je tudi najmlajši udeleženec I. zasedanja SNOS v Kočevju. Na osvobojenem ozemlju v Beli krajini je po kapitulaciji Italije organiziral tudi različne športne aktivnosti. V partizanih je bil med drugim tudi nadrejen nekdanjemu delodajalcu.

Konec vojne je kot mladinski funkcionar dočakal v Beogradu kjer je končal Politično šolo Djuro Djakovič, nato pa nadaljeval nekajmesečno specializacijo v Sovjetski zvezi. Službo je nadaljeval kot Skojevski funkcionar v Mariboru in Ljubljani ter nato zopet v Beogradu kot Skojevski instruktor.

niko-belopavlovic, ljudje-ob-kolpi
splet, Dolenjski list
Niko na odprtju ceste Novo mesto - Metlika (z rokami v žepih)

Imel je pomembno vlogo pri organizaciji mladinskih delovnih brigad in kot funkcionar je obiskal vsa takratna delovišča v Jugoslaviji. Bil je ustanovni član zadruge Elan, ki je pozneje postala ugledna tovarna Elan. Bil je predsednik okraja Črnomelj v obdobju 1953-55, nato podpredsednik in potem še predsednik združenega okraja Novo mesto – do leta 1962 ko je postal član Izvršnega sveta RS – sekretar za turizem. Leta 1966 je bil nastavljen za direktorja časopisne hiše Delo in tam ostal vse do upokojitve 1978 leta. Ob tem pa je bil več mandatov tudi delegat v Skupščini RS in član CK ZKS in en mandat tudi delegat v Zvezni skupščini Jugoslavije.

Predsednik Smučarske zveze Slovenije je bil v obdobju 1963-1974, Organizacijski komite Planica pa je vodil v letih 1963-1986. Zaslužen je za izgradnjo letalnice, ki sta jo konstruirala brata Gorišek, prav tako pa za izvedbo prvega svetovnega prvenstva v smučarskih poletih 1972 leta v Planici.

niko-belopavlovic, ljudje-ob-kolpi
splet, Dolenjski list
Sprejem Tita in Jovanke v Planici

Že kot upokojenec je dosegel, da je Delo v okviru aktivnosti »Nič nas ne sme presenetiti – NNNP« (Jugoslovanske oblasti so s tem sloganom državljane nenehno pripravljale na vojno, ki je grozila iz vzhoda in zahoda…) kot rezervno lokacijo za Delovo tiskarno v vojnih razmerah izbrala Belo krajino. Namreč po nalogu ministrstva za informiranje so morali vsi pomembni mediji najti rezervne lokacije za primer vojne …).

Tako so po Titovi smrti 1980 leta v pravoslavni vasici Bojanci z državnim denarjem pričeli z aktivnostmi urejanja stavbe opuščene šole v kateri pouka ni bilo od leta 1964 in jo preuredili v vaški in gasilski dom, ter v njem v kletnih prostorih postavili »tajno tiskarno«, ki naj bi v vojnih razmerah natisnila 20.000 izvodov Dela v B5 formatu.

Propadajoča stavba je tako dobila novo funkcijo, vaščani pa so ob tem uspeli izboljšati ali izgraditi tudi drugo pomembno infrastrukturo: elektro omrežje, vodovod, cesto, telefon. Tiskarna je bila zagnana samo enkrat – poskusno leta 1986, danes pa je pomemben – premalo izkoriščen turistični potencial.

Poleg Belopavlovičevih infrastrukturnih dosežkov (zaslužen za modernizacijo ceste Novo mesto-Metlika…) je potrebno omeniti tudi njegovo knjigo »Planica«, ter sodelovanje na filmskih projektih: »Kako smo izpolnili obljubo« (1958), »Obnova v deželi svobode« (1955) in »Prvo zasedanje ustavodajne skupščine Ljudske Republike Slovenije« (1946).

Niko Belopavlovič je nosilec partizanske spomenice in med drugim tudi prejemnik Bloudkove nagrade 1972. Občina Metlika mu je leta 1986 podelila naslov častnega občana.

Tudi njegova hči mag. Nataša Belopavlovič (pravnica) je političarka in je bila desetletje tudi državna sekretarka na Ministrstvu za delo in socialne zadeve.

cloud

Trenutno

19 °C

Oblačno

sreda, 21. 5

Deževno

12 / 20 °C cloud-rain

četrtek, 22. 5

Deževno

11 / 19 °C cloud-rain

petek, 23. 5

Deževno

8 / 13 °C cloud-rain

7-dnevni obeti


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.