D. S.

Vse do leta 2022, ko se je preselila v nove, sodobno opremljene prostore, je osrednja krška knjižnica delovala v delu stavbe Kapucinskega samostana Krško. Samostan je bil zgrajen leta 1644, ko so se kapucini v njem tudi naselili. Leta 2007 je bil ukinjen, čeprav je zadnji brat kapucin v njem bival še nekaj let. Kot je povedala Urška Šoštar iz Valvasorjeve knjižnice Krško, vodja enote Senovo, je red kapucinov obdržal zakristijo, manjši del samostana in cerkev, preostali del samostana pa so leta 1980 predali krški občini za potrebe knjižnice. Del samostana je tako tudi kapucinska knjižnica, ki jo je med letoma 1980 in 1984 uredil profesor Jaro Dolar.

Knjižnico preselili v 19. stoletju

»Knjižnica je začela rasti že sredi 17. stoletja s prihodom bratov kapucinov v Krško, ni pa bila že takrat takšna in niti ne na tem kraju. Dejansko je ta del samostana, v katerem je kapucinska knjižnica danes, prizidek iz 18. stoletja. Knjižnico iz drugega dela samostana so sem preselili sredi 19. stoletja,« pove Urška Šoštar. Kot pravi, je bila to strokovna knjižnica, namenjena izključno bratom kapucinom, ki so morali biti dobro izobraženi, da so lahko pripravljali dobre pridige. Knjige v njej so urejene po sistemu, zapisanem v katalogu iz leta 1755. 

Gradivo so razporejali podobno kot v današnjih knjižnicah, torej po vsebinskih sklopih. Veliko je biblij, življenjepisov svetih očetov, največ pa je teoloških, filozofskih in moralnih razprav. V kapucinski knjižnici je danes shranjenih 1.489 knjig, najstarejša je Calepinov latinsko-latinski slovar iz leta 1502. Nekoč je knjižnica hranila tudi inkunabule, torej prve tiske do leta 1500, ki pa so danes v Posavskem muzeju Brežice in v ljubljanskem NUK-u.

Čisto prave bukve

Večina knjig v knjižnici so bukve, kar pomeni, da so platnice iz bukovega lesa. Bukove platnice so oblečene v usnje, mnoge imajo tudi s kovino zaščitene vogale. Največ knjig je v latinščini, italijanščini, nemščini, nekaj tudi v slovenščini, denimo pet zvezkov pridig Janeza Svetokriškega in dva zvezka pridig patra Rogerija Ljubljanskega, ki je bil nekaj časa v 18. stoletju tudi predstojnik krškega samostana. Oprema v knjižnici je iz 19. stoletja, ko je bila knjižnica preseljena. Med drugo svetovno vojno je bila sicer poškodovana, a kasneje obnovljena in restavrirana.

»Po drugi svetovni vojni so iz različnih samostanov gradivo prenesli v ta prostor. Ko je krška knjižnica oziroma občina v 80. letih prevzela te prostore, je bilo tukaj okoli 4.500 knjig, največ iz samostana Sv. Križ, ki je bil takrat ukinjen, in novomeškega. Z različnimi strokovnjaki smo kar tri mesece razvrščali te knjige. V Krškem so ostale le tiste, ki so bile res iz tukajšnjega samostana, druge so bile vrnjene tja, kamor sodijo,« dodaja nekdanja vodja knjižnice Ljudmila Šribar.

Danes ima kapucinska knjižnica status muzejske zbirke. Raziskovalci so v njej vedno dobrodošli, knjige so jim na voljo za raziskave, vendar le v knjižničnih prostorih, dodaja Urška Šoštar.

Dalmatinova Biblija

Valvasorjeva knjižnica tako hrani pomembne dragocenosti slovenske preteklosti, med katerimi pa prav posebno mesto zavzema izvirni izvod Dalmatinove Biblije z letnico 1584. Knjižnica Krško je Biblijo za 5.000 evrov kupila leta 2010 od zasebnega slovenskega lastnika. »Sestavljena je iz dveh knjig. Bila je v precej slabem stanju, v njej so manjkali nekateri listi, tudi vezava je že precej razpadla,« pripoveduje Polona Brenčič, tedanja direktorica knjižnice, ki ima tudi največ zaslug, da je to dragoceno delo danes v Krškem.

D. S.

Biblijo so nato kar leto in pol restavrirali v ljubljanskem Restavratorskem centru, kar je krško knjižnico stalo okoli 12.000 evrov, več kot polovico so prispevali donatorji in krška podjetja. Ob dnevu reformacije leta 2016 je Valvasorjeva knjižnica restavrirani izvirnik končno pokazala javnosti. Od 1.500 izvodov, natisnjenih v nemškem Wittenbergu, naj bi jih bilo danes ohranjenih okoli 80, od tega jih je manj kot polovica v slovenskih knjižnicah, samostanih ali pri zasebnikih, preostali so v tujini.