arhiv lokalno.si

##IMAGE-4042396##

Pričakali smo zimski solsticij, prenehalo se je noro dirkanje po trgovinah in mrzlično nakupovanje, Silvestrovo je za nami.

Po nekaterih zgodovinskih virih je obstajalo praznovanje novega leta že v času antičnega Babilona, to je 4000 let pred našim štetjem, in sicer v čast glavnemu bogu Marduku. To praznovanje je trajalo 11 dni, vsak dan je imelo svoj pomen. Pomenilo je harmonijo z naravo, nujno za uspešno življenje in dobre odnose med ljudmi in bogom.

600 let pred našim štetjem je bil v Grčiji simbol za pričetek novega leta rojstvo otroka v času čaščenja boga Dioniza (bog vina, veselja).

Rimski cesarji so datum prihoda novega leta spreminjali po svojih željah. Njihova praznovanja so bila razkošna z ogromnimi količinami jedače in pijače, odvijale so se tudi igre.

Običajno ob praznovanju novega leta dajemo tudi zaobljube, ki pa jih potem, ko mine praznik, kar pozabimo. Dajanje zaobljub izvira iz časov Mezopotamije. Prebivalci so bili poljedelci in njihove zaobljube so bile vrnitev poljedelskega orodja, česar so se tudi držali. Naj nam bodo za zgled, da vrnemo sposojeni denar, knjigo ...

Za novo leto, ki je v času zimskega solsticija (najdaljša noč in najkrajši dan), se začne dan daljšati, bog Sonca se vrača in dobiva spet na svoji moči, veliko več je svetlobe. Staro umira in pričnejo se zametki novega življenja. Ni čudno, da je to čas praznovanja in veselja.

RKC je bila proti temu, saj je izviralo iz poganskih običajev, vendar je v ljudeh to toliko zakoreninjeno, da ponekod še danes to častijo. Zakaj pa ne, kaj moramo prav vse, kar je naša dediščina, izbrisati?

Če se malo zjutraj po noči polni veseljačenja sprehodimo po ulicah in trgih, izgleda kot, da smo na bojišču. Mrtvih sicer ni, le nekateri onemogli se še oklepajo steklenice srkajoč zadnje kapljice. Kakor zombiji z vdrtimi očmi in zabuhlimi obrazi iščejo, če je kje kaj še za poplaknit grlo, žeja je res huda stvar.

Pa tudi to bo minilo, le glavoboli bodo neznosni. Ostali, ki so pa stoično prenašali vse divjanje in kričanje, pokanje petard in lajanje prestrašenih psov, se tolažijo z mislijo, da bo minilo celo leto, ko bodo spet priča tej bakanaliji. Do takrat pa si lahko malo oddahnejo.