Freepik

In kje bomo končali ljudje, ki nam namesto novic o podnebnih spremembah kar naprej predvajajo in polnijo možgane o političnih zdrahah in vojnah? Najverjetneje bomo končali kot smeti, ki jih bo požrla prostranost vesolja. Zemlje ne bo več. Vedno manj besede imamo kot posamezniki pri odločanju o usodi našega planeta, nimamo nobenega vpliva. Verjetno pa je to prilika, da ta naša nemoč skriva v sebi potrebo za spremembe in čas je, da te spremembe tudi uresničimo. Ne sme se več zgoditi, da Dan Zemlje pomeni le točko na koledarju ...

Kaj lahko sploh storimo? Mislim, da premalo časa namenjamo vzgoji in izobraževanju, nimamo dovolj razprav o energiji, vodi, zemlji, zraku in seveda o živalih. Naši otroci bodo že čez nekaj let odločali o kmetijstvu, gozdarstvu, o oceanih, rekah, ukazi ne bodo nič zalegli, če jih ne bomo že od malega vzgajali v duhu naukov o varovanju naše ranljive zemlje, ki jo moramo ohranjati.

Največji krivec za vso uničevanje je človek, zaradi nas izginjajo rastline, živali in voda je okužena. Ne smemo pozabiti na drobcene živalice, brez katerih bi naši krožniki bili večkrat prazni. Ja, na čebele mislim, saj brez njihovega opraševanja ne bi imeli pridelkov, ne sadja. Počasi bi umirali, kajti brez njih bi se pridelki tako zmanjšali, da bi nastopila lakota in začeli bi počasi umirati. Pomislimo malo na to, ali res moramo uničiti vse rastlinstvo, živali in zemljo opustošiti do te meje, da tudi za nas ne bi bilo rešitve.

Niso dovolj samo govori, razne prireditve na ta dan, Zemljo moramo varovati vsak dan. Mogoče je še čas, da ta naš planet rešimo in ga tudi predamo našim potomcem ...