Han na Brunku: Partizanski boj ni rokenrol
Grozot vojnega časa in osamosvojitvene vojne so se spomnili s proslavo na Brunku in spremljajočimi aktivnostmi, katere so pripravili Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja – Krajevni odbor Radeče, Občina Radeče, Turistično društvo Radeče, Planinsko društvo Radeče in Društvo izgnancev – Krajevni odbor Radeče.
Pred proslavo so proti Brunku pot pod noge vzeli tudi pohodniki, kateri so v organizaciji Planinskega društva Radeče pričeli z vzponom izpred obračališča za radeško osnovno šolo.
Med kulturnim programom, katerega so oblikovali Moški pevski zbor Papirničar Jagnjenica pod vodstvom zborovodkinje Rosane Jakšič in Pihalni orkester radeških papirničarjev, je rdečo nit tradicionalnega srečanja pri Skoporčevi domačiji spletala Urška Klajn.
Častno četo so vodili praporščaki domačih in bližnjih domoljubnih in družbeno angažiranih organizacij ter interesnih združenj, navzoči pa so bili tudi člani Revirske spominske čete Hrastnik ter člani Spominske Duletove čete (Tržišče-Malkovec).
Zbrane je nagovoril Blaž Kravogel, predsednik KO Združenja borcev za vrednote NOB Radeče, kateri je opomnil na vrsto dogodkov v radeški občini, ki so terjala krvav davek v vojnih časih in poimensko izpostavil žrtve, z odločnim sporočilom »Vojne nikoli več!«. Pozdravil je vse zbrane, posebej pa predsednico radeškega društva izgnancev, Marinko Bregar in predsednika Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Laško, Andreja Mavri ter slavnostnega govornika proslave, Matjaža Hana, poslanca Državnega zbora Republike Slovenije.
Slednji je med navzočimi pozdravil še častnega občana Občine Radeče, Emila Rojca, in označil kraj srečanja na Skoporčevi domačijo kot sveto mesto ter priznal, da se zlasti v zadnjem času, ko je več v prestolnici kot v Radečah, v svojem kraju najbolje počuti, kajti dom je vendarle dom in slovenski narod je pustil za sabo eno najtežjih preizkušenj, ko so bili Slovenci izgnani, izseljeni in preganjani s strani okupatorja.
Ni želel presojati, kaj je prav in kaj ne, v smislu, kateri politični nazor je korekten, dejal pa je, da »ceni, da smo skupaj, da nas druži ljubezen do domovine in da te sile v človeku sovražniki niso mogli vzeti. Nasprotno, postala je zmagovalna sila in naš narod okrepila tudi z upanjem in pogumom.«
Slikovito je poudaril, da »partizanski boj in narodnoosvobodilni boj nista rokenrol, iz katerega nekateri delajo razne akrobacije, temveč je znak poguma in sprave ter opomnik, da se grozodejstva ne bi nikdar več ponovila.«
Krajanom vseh generacij, ki so nekdanji jugoslovanski državni praznik Dan borcev obeležili z udeležbo na proslavi, je Han položil na srce, »da tu ideologija nima mesta ter da moramo in levi in desni, brez skritih namenov, narediti vse, da ohranimo mir, med drugim tudi tako, da spoštujemo zgodovino, katero so pisali partizani, borci, občani.»
Osnovna vrednota dogajanja na Brunku je bila tako nedvoumno svoboda. Delegacija, katero sta poleg župana Občine Radeče, Tomaža Režuna, predstavljala še Andrej Mavri (predsednik Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Laško) in Miran Pirš (član Krajevnega odbora Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Radeče), je k spominski plošči položila venec in prižgani sveči.
Po proslavi, ki nosi svoje močno sporočilo vse od leta 1975 (prvi govornik je bil Alojz Kovačič), je sledila pogostitev z golažem in druženje krajanov.
