Očitati tistemu, ki zagovarja temeljne človekove pravice, da s svojim pisanjem razdvaja ljudi in ljudem podtikam ne-resnice o Romih, menim, da je zelo neodgovorna trditev. V zadnjih 14. dneh je bilo na medomrežju na različnih portalih napisano toliko žaljivih besed o Romih in dragi moji Dolenjci, ali mi lahko dokažete, da to ni nestrpnost in morda še kaj več – sovraštvo do narodnostne skupnosti – ali to ne diši po kaznivem dejanju in kršenju ustavne pravice. Iz peresa pišočih uhajajo hude misli, ki smrdijo po diskriminaciji, po kršenju ustavnih načel in kršenju določil v mednarodnih dokumentih, ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic vsakemu posamezniku  in skupini.

V Ustavi Republike Slovenije iz leta 1991 so v II. poglavju – Človekove pravice in temeljne svoboščine – zapisane temeljne pravice, ki so pomembne tudi za romsko skupnost. Ustava zagotavlja enake človekove pravice in temeljne svoboščine vsakomur, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino in izrecno prepoveduje vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti.

Za zaščito romske skupnosti v mednarodnih dokumentih sta pomembni dve temeljni smeri, ki obvezujeta države, v katerih živijo Romi: prva je dosledno spoštovanje načel o prepovedi diskriminacije, ki temelji na rasi, narodnostnem ali etničnem poreklu. Ti dokumenti zagotavljajo varstvo romski skupnosti kot skupnosti  s posebnimi etničnimi značilnostmi. Druga smer izhaja iz celovitega spoštovanja človekovih pravic vsakega posameznika ne glede na raso, spol, vero, jezik, narodno ali etično poreklo. To določilo vsebujejo vsi dokumenti s področja mednarodnopravnega varstva človekovih pravic.

Mednarodno pravni dokumenti, ki so pomembni za položaj Romov, so dokumenti Organizacije združenih narodov, Sveta Evrope, dokumenti Organizacije za varnost in sodelovanje  v Evropi ter dokumenti Evropska unije. Ti državam nalagajo sprejem pozitivnih ukrepov, ki naj pripomorejo k izboljšanju položaja Romov in ohranjanju in razvoju njihove etnične identite. Dokumenti vsebujejo tudi odločbe za odpravo diskriminacije Romov – za odpravo predsodkov, netolerance, ksenofobije in rasizma, socialne izključenosti. 

Preberite še ...

· Finance

Kaj boste zapustili svojim najdražjim?

Spoštovanje temeljnih človekovih pravic je osnova za izboljšanje položaja romske manjšine, to naj bi veljalo tudi v Republiki Sloveniji. 

Ti dokumenti so obvezujoči in pomenijo za državo veliko obveznost in tudi odgovornost. Menim, da je bilo v zadnjih 50. letih na tem področju veliko narejenega. Ali so bile odločitve odgovornih institucij slabe, je relativno vprašanje, o katerem se že leta razpravlja. Če na Rome gledamo iz sociološkega vidika, je bil v zadnjih 50. letih narejen velik korak – iz šotorov so se preselili v stanovanjske hiše, iz raztrgancev in potepuhov so postali dokaj urejeni občani, začeli so se zavedati svojih pravic in se vključevati v vse družbene sfere. Žal pa ni nobenih premikov na področju zaposlovanja – Romi so še vedno »brezposelna raja«, ki še v veliki meri živi na tuji zemlji. Na tem področju pa se začnejo lomiti kopje, začnejo se obtoževanja, grožnje, rasna nestrpnost in še veliko drugih negativizmov, ki kalijo odnose in zavirajo razvojno pot. 

Veliko ljudi je opravičeno nezadovoljnih, saj romski način življenja velikokrat ljudem in njihovemu premoženju škodi. Med Romi je preveč kriminala in nasilniškega obnašanja – vsekakor je to tisto področje, katerega bi se morala država s svojimi službami resno lotiti. V posameznih romskih naseljih so ljudje, ki so v nekaj letih obogateli – ali ni to dovolj velik indic, da se nekateri ukvarjajo z izvrševanjem kaznivih dejanj – kako se taki zadevi streže, vedo za to usposobljene službe, ki so pri odkrivanju premalo uspešne. Rešujejo se primeri »malih ribic«, rešujejo se tista kazniva dejanja, ki so prijavljena in zaznana, ne rešuje pa se tistega kriminala, zaradi katerega so nekateri obogateli, gre za organizirane skupine, ki kazniva dejanja izvršujejo izven dolenjskih občin, izven meja države. Raziskovanje tovrstne kriminalitete je zahtevno in med drugim tudi drago in zapleteno. Vse to pogojuje, da se tovrstnemu kriminalu, ki ni prijavljen, ne posveča pozornosti. Nihče noče dregniti v osje gnezdo, če bi se to zgodilo, bi prišlo do obveznosti in odgovornosti do zakonodajalca.

Pri reševanju romske problematike je potrebno veliko strpnosti, vsako nasilje bo povzročilo še večje nasilje in še večje sovraštvo, kar pa pomeni še večje število nezadovoljnih in kar je najhuje, veliko ljudi, ki se počutijo ogrožane. Zavedati se moramo, da so Romi del naše skupnosti in naša in njihova naloga je, da v sožitju rešujemo njihovo vključevanje v vse pore življenja. Ta pot ne bo preprosta in ne kratka – socializacija je proces, ki traja.

Romska problematika je kost, ki se bo še glodala leta in leta. Še bodo bolele glave, še bo veliko jeze in lahko se zgodi, da bodo zaradi Romov padale glave. Težko je skrivati nestrpnost in sovraštvo, veliki v Evropi vse vidijo in kaznujejo.