Arhiv Lokalno.si

Včeraj so v Krškem skupaj zasedali občinski svetniki in predstavniki krajevnih skupnosti, da bi zavzeli stališče do predloga občinske uprave glede delitve individualne rente iz jedrskih objektov.

Kolegij občinskega sveta je razpravljal o treh variantah na podlagi delitve 20% nadomestila za omejeno rabo prostora. Prva varianta upošteva delitev med vse občane, a bi ljudje v 1500 metrskem pasu ob nuklearki dobili več, 250 evrov na prebivalca oziroma največ 1000 evrov na hišni številki. V drugi varianti bi individualno rento dobivali samo v 1500 metrskem pasu, ostalo pa bi bilo namenjeno za javne razpise različnih vsebin. Tretja varianta poleg individualne rente v prvem krogu ob Nek ponuja bogat socialni program, letno težak 1.253.000 evrov, usmerjen v otroke in starostnike celotne občine.

Staršem bi se razpolovili stroški vrtca, otroci z medicinsko indikacijo bi letovali na morju, predvideno je brezplačno letovanje otrok za dve generaciji. Brezplačna bi bila tudi šola v naravi za osnovnošolce. Za 20% bi se povečala dejavnost pomoči na domu in povečala subvencija cene za uporabnike iz sedanjih 50% na 70%.

Vse krajevne skupnosti bi dodatno dobile 5% nadomestila za omejeno rabo prostora, kar letno znese 360.000 evrov, vendar bi znotraj tega zneska  dobile štiri mejne krajevne skupnosti ob nuklearki na glavo prebivalca dvakrat toliko, kot ostale. Upoštevana je še pobuda, da se po pošteni ceni odkupijo nepremičnine od ljudi v 1500 metrskem pasu ob Nek, ki so tam živeli pred začetkom njene gradnje, torej pred letom 1974. Predvidena povprečna vrednost za odkup je 200.000 evrov.

Ko je župan Franc Bogovič včeraj dejal, da je kolegij OS podprl tretjo varianto, je Metod Šonc (SDS) to zanikal: ''Tretjo varianto je zagovarjal samo en član kolegija in občinska uprava. Drugi smo imeli drugačna mnenja.''

Rajko Veber, Ivan Urbanč in Jože Habinc so bili ogorčeni nad Šončevo inerpretacijo, češ da izkorišča stisko ljudi ob nuklearki v politične namene: ''Imam zapisnik iz kolegija. Vsi smo se strinjali s tretjo varianto. Tudi vi, gospod Šonc. Niste se oglasili, da ste proti.'' Šoncu so včeraj očitali, da interes stranke postavlja pred interes občine. ''Tretjo varianto podpiram, ker daje najbolj ranljivi kategoriji ljudi in hkrati lahko občina obdrži razvojno naravnan proračun,'' je dejal Urbanč.

Tretja varianta delitve individualne rente bo predstavljena Lokalnemu partnerstvu in občanom na zborih krajanov. Andreas Repše iz Spodnjega Starega Grada meni, da so do rente upravičeni v širšem, do 5-kilometrskem pasu, ne le ljudje v 1500 metrskem krogu od jedrskega objekta.

Občina Krško je do 31. marca letos po uredbi iz leta 2004 letno prejemala zaradi jedrskega objekta in skladiščenja odpadkov 5,8 milijona evrov rente. Z novo uredbo bi na leto prejemala 7,3 milijona evrov, če bi soglašala z državnim prostorskim načrtom za odlagališče NSRAO v Vrbini.

Ker se po novem renta iz nuklearke deli med pet občin, je od 1. aprila Krško na slabšem. Zaradi odlašanja s soglasjem za odlagališče so mesečno ob 258.000 evrov. Bogovič opozarja, da bo potrebno spreminjati občinski investicijski program, če se bo še dolgo odlašalo s sprejetjem odločitve za odlagališče: ''Če ne bo pritekalo v proračun, ne bo kaj deliti.'' Apetiti pa so veliki. Zahtevki iz mejnih štirih krajevnih skupnosti na letni ravni znašajo 14 milijonov, za celotno občino pa kar 30 milijonov evrov, so izračunali v občinski upravi.

Včeraj je Upravnemu sodišču potekel 30 dnevni rok za odločanje glede tožbe, ki jo je zoper župana vložila skupina krajanov z zahtevo po svetovalnem referendumu glede odlagališča NSRAO v Vrbini. Tožbo si je prislužil, ker je pozval k dopolnitvi pobude z razširitvijo referendumskega območja. Pobudniki so določili le štiri mejne krajevne skupnosti ob nuklearki. Župan je ocenil, da je odlagališče vprašanje vseh občanov. Ker v osmih dneh ni prejel dopolnitve pobude, je izdal ugotovitveni sklep, da ta sploh ni bila vložena ter si s tem prislužil še eno tožbo borcev za individualno rento. Sodišče naj bi se o njej izreklo  do 24. julija.