Skenirali bodo lobanjo zadnjega celjskega grofa. Tako bodo lahko izdelali njegovo podobo in Slovenci bomo uzrli njegov pravi obraz. Možnosti so torej odprte. Zdaj se moramo samo odločiti, koga med Slovenci bomo dali še skenirati, da bomo končno prišli do njegovega pravega obraza. Saj veste, kam namigujem. Na politike. Ti imajo več obrazov. Enega kažejo javnosti, drugega imajo za v parlament, spet tretjega za družino in prijatelje. Toda, kateri od teh treh obrazov je pravi? Ko Slovenci rečemo za koga, da je pokazal svoj pravi obraz, hočemo povedati, da tega človeka doslej nismo poznali. Da je igral več vlog. Da je bil dvoličen. Hinavcev, potuhnjencev in zahrbtnežev pa ljudje nimamo radi. A kljub temu  jim uspe splezati na najvišje kline družbene lojtre.

Minister za zdravje pa je bil že tretjič hospitaliziran. Zaradi slabega počutja so ga pripeljali v Univerzitetni klinični center Ljubljana. To je zelo dobro. Gospodu ministru so pomagali in ga po pregledih ter ugotovitvah, da je vse v redu, predali v domačo oskrbo. Hkrati pa je mož, ki se spopada z zdravstveno reformo, spet kaj spoznal. Vedno, kadar je bil v tej naši elitni zdravstveni ustanovi, je dobil nove zamisli, kam in kako naj v bodoče pluje naš zdravstveni sistem. Strah nas je le, da bo večino finančnega bremena nenasitnega zdravstva naložil na bremena državljanov. Evro doplačila za vsak izdani recept bo že nekaj takega. Pa prvi neplačani bolniški dan za bolnega otroka tudi. Priznajmo: Slovenci popapcamo ogromno zdravil. Tudi zavržemo jih nemalo. Slišati pa je, da jih nekaj sto kilogramov potuje tudi v lijepo našo. A tudi bolni smo zelo radi. To naj bi bila med drugim tudi posledica slabih odnosov na delovnem mestu. Nekateri delodajalci se obnašajo do delojemalcev kot da so njihovi sužnji. Izkoriščajo jih, žalijo jih, ženskam prepovedujejo imeti otroke, prodajo jih skupaj s podjetjem.

Toda preden bo zdravstvenemu ministru uspelo narediti red med belimi haljami, ga bodo morali verjetno še večkrat hospitalizirati. Še posebej, če bo prišlo do interpelacije zaradi nakupa cepiva zoper prašičjo gripo. Pravijo, da je bil to farmacevtski nateg stoletja, kupčija nad kupčijami. Kupljenega cepiva je ostalo v skladiščih po Evropi še za nekaj prašičjih, konjskih, kozjih, volovskih in telečjih grip. Odvisno od tega, kakšno ime jim bodo nadeli tisti, ki jim je več do zaslužka kot do zdravja ljudi.