Po slovenskih gozdovih se klati preveč medvedov, zato jih bodo kar petinsedemdeset spravili s sveta. To pa menda ni preveč všeč našim severnim sosedom Avstrijcem, ki jim primanjkuje kosmatincev. Menda jih ne premorejo več kot pet. Za tako majhno število obtožujejo krivolovce, raubšice po domače, ki da so pospravili na oni svet kar dvajset medvedov. Pri nas, tako poznavalci, naj ne bi bilo črnih odstrelov medvedov, četudi je slišati, da se v lovskih vrstah marsikaj dogaja. Pod okriljem noči da pade nemalo srn in drugih divjih živali, ne da bi za to vedel kdo drug kot strelec. Govori se o polnih hladilnih skrinjah divjačinskega mesa, slišati pa je še za marsikatero nečednost, ki jo stori kateri od članov zelene bratovščine. A Avstrijci naših medvedov najverjetneje ne bodo dobili, saj je njihov raubšic ne tako dolgo pihnil slovenskega kosmatinca, ki je pomotoma zašel iz Slovenije v Avstrijo. Ne, Avstrijci pa že ne bodo pobijali naših medvedov, to bomo storili sami, saj nam je nekako že v genih streljati na svoje.

Vinogradniki s slovenske in italijanske strani meje pa se zavzemajo za povišanje dovoljene količine alkohola v krvi  z 0,5 na 0,8 promila. To utemeljujejo z izkušnjami, da človek, ki spije vsaj liter vina dnevno, laže dela, je močnejši in zatorej tudi bolje upravlja z volanom, za katerim sedi. Poudarjajo tudi, da je vino hrana, sit človek pa da je bolj prijazen, manj živčen, bolj zbran in veliko bolj družaben od stoodstotnega abstinenta. Brici bodo svoj predlog poslali v premislek  italijanskemu in slovenskemu parlamentu s priporočilom, naj odločita v njihov prid. Ne nazadnje poznajo podatek, da sedajo v klopi italijanskega parlamenta nemalokrat alkoholizirani in drugače omamljeni poslanci. Kako je s tem pri nas, ni, kolikor mi je znano, še nihče raziskal, a po obnašanju, govorjenju in nekaterih sprejetih odločitvah v parlamentu človek lahko sklepa, da ni dosti drugače. Se pravi, da tudi nekateri slovenski izvoljenci ljudstva pametujejo pod vplivom opojnih hlapov ali omamljajočega dima. Kdaj pa kdaj bi bilo treba nenapovedano planiti med parlamentarne klopi s frulico ali dvema pa bi se zadeve hitro razjasnile, razblinile in razdimile.

In če smo že pri krvi …

Demonstranti na Tajskem kažejo  nezadovoljstvo z aktualnim vladarjem tako, da zlivajo  kri, ki so jo prostovoljno darovali številni protestniki, da bi tako podkrepili svoj gnev nad nedemokratičnostjo, ki po njihovem vlada v deželi. Nekaj podobnega se dogaja tudi pri nas, le da mi ne zlivamo krvi iz posod, ampak od jeze in nemoči nad vsemi nepravilnostmi, ki se dogajajo pri nas, krvavo – uriniramo. A zaman. Karavana laja, psi gredo dalje.