Arhiv Lokalno.si

Pred kratkim smo se z doc. ddr. Majo Pucelj, ki je avtorica projekta HEARD, pogovarjali o njenem delu na projektu, ki poteka pod okriljem Fakultete za organizacijske študije (FOŠ) iz Novega mesta. Projekt, ki traja dve leti in se bo zaključil konec oktobra, je del programa CERV (Citizens, Equality, Rights and Values), katerega namen je varovanje in promocija pravic, vrednot in načel Evropske unije. HEARD se osredotoča na raziskovanje vpliva pandemije covida-19 na demokratično razpravo, uživanje temeljnih pravic in enakost spolov. Dr. Pucelj, strokovnjakinja z obsežnim znanjem na področju prava, uprave in človekovih pravic, poudarja, kako so se v času pandemije še posebej izrazito pokazale neenakosti, ki so prizadele ženske. Projekt HEARD si je prizadeval te izzive nasloviti skozi raziskave, mednarodne razprave in konkretne rešitve, skladno s cilji programa CERV, ki stremi k zaščiti pravic in enakosti v EU ter krepitvi demokratičnega dialoga.

Arhiv Lokalno.si

Kako ste prišli na idejo za oblikovanje projekta in o čem govori projekt?

Pandemija COVID-19 je po vsem svetu predstavljala izjemen izziv, saj nas je soočila z novimi omejitvami in tveganji, ki jih prej nismo poznali. Zdravstvene, ekonomske in psihološke posledice pandemije so bile izrazite, pri čemer so omejitve gibanja in druženja še dodatno povečale psihološke stiske. Še posebej so bili izpostavljeni najranljivejši člani družbe, med katerimi so ženske nosile nesorazmerno veliko breme, saj so poleg svojih zaposlitev prevzele še dodatne obveznosti skrbi za dom in družino.

V času pandemije so se razkrile šibkosti v zdravstvenih in izobraževalnih sistemih, pa tudi omejenosti družbene in digitalne pismenosti. V luči teh izzivov smo zasnovali projekt »CERV HEARD Vpliv krize COVID-19 na različne demokratične perspektive z vidika spola«, s katerim želimo analizirati izkušnje iz različnih evropskih držav. Cilj projekta je ugotoviti, kateri ukrepi so bili učinkoviti in kje smo zatajili, ter na podlagi ugotovitev oblikovati politična priporočila za boljše obvladovanje prihodnjih pandemij. Glede na pričakovanja epidemiologov, da bi se pandemije lahko zgodile vsakih 30 let ali celo pogosteje, je ključno, da iz preteklih izkušenj črpamo znanja za izboljšanje pripravljenosti v prihodnosti.

Kako ste izbrali partnerje?

Pri izbiri partnerjev za projekt CERV HEARD smo sledili določenim ključnim kriterijem:

1.                  Geografska pokritost: Partnerje smo izbirali iz različnih delov Evrope, da bi zajeli različne pristope k obvladovanju situacije pandemije COVID-19. Na primer, Švedska, kjer so bile ukrepi med najmanj strogimi v Evropi, in Italija, kjer smo izbrali dva partnerja, da bi uravnotežili izkušnje, saj je en izmed njih iz regije Lombardija, ki je bila v prvi fazi pandemije močno prizadeta. Partnerje smo prav tako izbrali iz različnih delov Evrope: centralne, zahodne, severne, južne in jugovzhodne Evrope, vključno s Slovenijo, Francijo, Grčijo, Portugalsko, Španijo, Malto in Bolgarijo.

2.                  Izkušnje in znanje partnerjev: Vsakega partnerja smo izbrali na podlagi njihovih predhodnih izkušenj in sposobnosti uspešnega sodelovanja v našem konzorciju. Poudarek je bil na razvoju medsebojnega zaupanja in čezmejnega sodelovanja med državami članicami EU. Če jih lahko na kratko predstavimo:

Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Slovenija (FOS), ki je prevzela koordinatorsko vlogo v projektu, je bila ustanovljena leta 2008 kot samostojna fakulteta po slovenski zakonodaji. Do danes je akreditirala študijske programe na ravni dodiplomskega, magistrskega in doktorskega študija na področju upravljanja kakovosti. FOS ima zmogljivosti in sposobnosti voditi omenjeni projekt CERV zaradi svojih preteklih izkušenj, organskega dosega do državljanov EU in prebivalcev zaradi svoje široke vključenosti na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.

CENTRE FOR ADVANCEMENT OF RESEARCH AND DEVELOPMENT IN EDUCATIONAL TECHNOLOGY LTD (CARDET) je eden ključnih partnerjev, ki je pritegnil našo pozornost zaradi svoje vodilne vloge na področju raziskovanja in razvoja na Mediteranu z globalno strokovnostjo na področjih izobraževanja, človekovih pravic in izgradnje zmogljivosti. Kot največji neodvisni neprofitni center na Cipru, ki sodeluje z univerzami in institucijami po vsem svetu, CARDET prinaša bogate izkušnje z več kot 500 projekti, ki obravnavajo teme kot so študije spola, participativna demokracija, vključenost, človekove pravice, digitalna transformacija in trajnostni razvoj. CARDET je bil izbran kot partner, saj lahko bistveno prispeva k uspehu projekta CERV HEARD.

CBE Sud Luberon iz Francije ima obsežne izkušnje z EU financiranimi projekti, široko mrežo deležnikov na področju malih in srednjih podjetij ter NVO. S svojo usmerjenostjo v spodbujanje spolne enakosti in svet brez nasilja, CBE prinaša dodano vrednost v smislu širokega širjenja in ozaveščanja o projektih. CBE deluje v različnih sektorjih in sodeluje z mrežami v socialni in solidarnostni ekonomiji ter podjetništvu v Provansi.

Associazione InCo-Molfetta iz Italije je neprofitna organizacija, ki se osredotoča na spodbujanje mobilnosti in medkulturne občutljivosti med mladimi in odraslimi. Imajo izkušnje z upravljanjem ERASMUS+ mobilnosti in drugimi mednarodnimi dogodki, kar pripomore k bogatemu znanju o izvajanju usposabljanj in delavnic na lokalni in mednarodni ravni.

Nordic Diaspora Forum (NDF) iz Švedske je raziskovalna organizacija iz Stockholma, specializirana za socialne inovacije in raziskave ter je bila aktivno vključena v načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje projektov na evropski in nacionalni ravni v različnih tematskih območjih. NDF s svojimi izkušnjami pri delu z marginaliziranimi skupinami prispeva k premisleku o krepitvi odpornosti in socialne vključenosti v prihodnjih pandemičnih situacij.

FAJUB, Federacija mladinskih združenj Braga iz Portugalske politično zastopa mladinska združenja v okrožju Braga tako na lokalni, nacionalni kot mednarodni ravni. Z aktivnim sodelovanjem v definiciji mladinskih politik FAJUB lahko prispeva k oblikovanju bolj vključujočih pristopov in zagovorništvu mladinskega gibanja.

Institute of Entrepreneurship Development (iED), grška neprofitna organizacija, se osredotoča na spodbujanje inovacij in podjetniškega duha. Z več kot 200 nacionalnimi in evropskimi projekti na področju inkluzivnih družb, izobraževanja in digitalne transformacije, iED prinaša obsežne izkušnje in strokovno znanje za izboljšanje projektnih rezultatov projekta.

FECE je neprofitna organizacija iz Bulgarije, ki spodbuja razvoj kulture, izobraževanja, inovacij in podjetniških lastnosti mladih in ljudi z manj priložnostmi. Z različnimi pobudami na področju umetnosti, kulture in izobraževanja FECE krepi medkulturni dialog in družbeno vključevanje.

Občina Vimercate, ki se nahaja v Lombardiji v Italiji, je bila močno prizadeta med pandemijo COVID-19, kar ji daje neposredne izkušnje z obvladovanjem pandemije na lokalni ravni. Mesto ima bogate izkušnje z vodenjem EU projektov, kot je "Citizens Debate for Zero Plastic Europe", in je član ALDA – Evropskega združenja za lokalno demokracijo, kar jim omogoča široko mreženje in širjenje vpliva projekta po celotni Evropi. Na podlagi omenjenih značilnosti smo izbrali omenjeno občino kot partnerja v projektu HEARD, kjer lahko njihove izkušnje s kriznim upravljanjem in široke mreže znatno prispevajo k razvoju in izvajanju projektov.

Občina Mislata, ki se nahaja v metropolitanskem območju Valencije v Španiji, se zaradi svoje visoke gostote prebivalstva in osredotočenosti na storitveni sektor sooča z edinstvenimi izzivi v upravljanju urbanega prostora in javnih storitev. Občina je zavezana k implementaciji digitalizacije in zelenih politik, kar je ključno za moderne urbano upravljane in trajnostne prakse. Skozi svojo Evropsko pisarno Mislata sodeluje z različnimi evropskimi občinami za izmenjavo dobrih praks in spodbuja inovacije, ki so nujne za socialno blaginjo. Te zmožnosti in njihova zavezanost k izboljšanju digitalne pismenosti in spodbujanju družbene vključenosti jih uvrščajo kot pomembnega partnerja v projektu HEARD, saj lahko prispevajo k oblikovanju in uresničevanju politik, ki odgovarjajo na izzive, ki jih prinašajo pandemije.

Kakšen vpliv ima projekt?

Projekt ima večplasten vpliv, saj naslavlja ključne družbene izzive, izpostavljene med pandemijo COVID-19. Osredotoča se na primerjalno analizo obstoječih politik ter dobrih in slabih izkušenj upravljanja politik ter predvsem na sugestije izboljšanja politik v odzivu na pandemijo, s posebnim poudarkom na vplivu na ranljive skupine, kot so starejši ali ženske. Projekt prispeva k boljšemu razumevanju in obvladovanju kriznih situacij s pomočjo mednarodnega sodelovanja in izmenjave znanj med različnimi evropskimi državami. Cilji vključujejo razvoj učinkovitih političnih priporočil za prihodnje krizne situacije s poudarkom na krepitvi možnosti demokratične udeležbe in na zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic v izrednih razmerah. Poleg tega projekt izboljšuje ozaveščenost in izobraževanje o temah, kot so digitalna pismenost, enakost spolov in človekove pravice. Končni cilj je okrepiti družbeno odpornost in izboljšati politične odzive na prihodnje pandemije ali podobne krize, kar bo imelo dolgoročen pozitiven učinek na države v evropski skupnosti.

Katere aktivnosti ste izvedli skozi projekt?

Projekt smo pričeli s podrobno analizo stanja o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi, s poudarkom na primerjalno prepoznavo dobrih in slabih praks upravljanja s pandemijo v navedenem času, pri čemer smo se osredotočili na demokracijo, človekove pravice s poudarkom na podrobnejšem preučevanju ženskih pravic. Opravili smo tri uvodne dogodke, ki so nato vodili v opravljanje kvantitativne raziskave s pomočjo ankete za državljane in prebivalce prek družbenih medijev na temo, kako je pandemija covida-19 vplivala na demokratično razpravo, uživanje človekovih pravic in predvsem ženske pravice skozi preučevanje zmožnosti usklajevanja dela in življenja le-teh. Sledili so trije debatni paneli na že omenjene teme, saj se je kot eden največjih izzivov pandemije pokazal izostanek komunikacije. Sledila je transnacionalna tematska skupinska razprava v Sloveniji, kjer smo s partnerji in strokovnjaki iz področja demokracije ter človekovih, predvsem pa ženskih pravic, opravili poglobljeno razpravo in evalvacijo dotedanjih ugotovitev. Sledila je mednarodna konferenca, kjer smo pridobili vpoglede akademske in strokovne javnosti glede izzivov upravljanja pandemije, kakor tudi priporočil za prihodnje pandemične situacije s strani strokovnjakov. Sledila je transnacionalna panelna razprava s političnimi predstavniki, s katero smo omogočili, da so imeli državljani in prebivalci možnost neposrednega pogovora s političnimi predstavniki, kar je omogočilo poglobljeno razpravo o izzivih upravljanja pandemije in skupnega pogleda v prihodnost. Izvedli smo tudi transnacionalno delavnico, kjer smo projektni partnerji skupaj s strokovnjaki javnosti predstavili prve rezultate in primere dobrih ter slabih praks upravljanja s pandemijo ter pridobili prve neposredne odzive na opravljeno delo. Projekt sedaj zaključujemo z izdajo publikacij, kot so informativni materiali, ki bodo namenjeni distribuciji projektnih ugotovitev med javnost, politična priporočila in povzetki raziskave, kakor tudi znanstvena monografija, ki jo javnosti predstavljamo na transnacionalnem zaključnem dogodku 17. oktobra 2024 v Španiji.

Kakšni so rezultati projekta?

Rezultati projekta so številni, saj si znotraj projekta prizadevamo za okrepljeno demokratično sodelovanje, ki je v času pandemije umanjkalo. Zato smo z izvajanjem anket in debatnih panelov želeli pridobiti vpogled državljanov in prebivalcev evropskih držav, vključenih v projekt, kako je po njihovem mnenju pandemija covida-19 vplivala na demokratične procese, človekove pravice in pravice žensk z namenom spodbuditve večje angažiranosti javnosti in informiranih razprav o pomenu ohranjanja navedenih vrednot v kriznih razmerah.

Ugotovitve raziskav smo uporabili za oblikovanje ciljno usmerjenih političnih priporočil, namenjenih izboljšanju strategij odzivanja v prihodnjih pandemijah, zlasti tistih, ki vplivajo na demokratične prakse in temeljne človekove oziroma specifično ženske pravice.

Z različnimi aktivnostmi, kot so denimo debatni paneli, delavnice, simpoziji, razprave s političnimi predstavniki in razširjanjem pripravljenih informativnih gradiv si projekt prizadeva za znatno povečanje ozaveščenost o pomembnosti proaktivnosti in sprememb z namenom boljše pripravljenosti za prihodnje pandemične situacija na stičiščih med zdravstvenimi izzivi, demokracijo, temeljnimi pravicami in enakostjo spolov.

Projekt je z vključevanjem raznolikega nabora mednarodnih partnerjev omogočil čezmejno izmenjavo idej in najboljših praks, s čimer se je okrepilo znanje vsakega udeleženca za učinkovito spopadanje z izzivi, povezanimi s pandemijo.

Raziskovalne dejavnosti projekta so prispevale k bogati bazi znanja, ki lahko usmerja prihodnje ukrepe in politike v podobnih kriznih situacijah ter zagotavlja, da so pridobljene izkušnje dostopne in uporabne tako za laično, kot za strokovno oziroma politično javnost.

V povezavi z rezultati, lahko izpostavimo tudi pozitivne učinke projekta, saj je le-ta in bo tudi v prihodnje bistveno prispeval k spodbujanju aktivnega državljanstva v EU z večjim vključevanjem državljanov v družbene in demokratične procese ter ozaveščanju o vprašanjih, kot so človekove pravice, enakost spolov ter pomembnost demokratične razprave v času pandemije. Skozi raziskave, ankete in debate so prebivalci imeli možnost izraziti svoja mnenja, kar je povečalo njihovo zavedanje in interes za evropske politične odločitve. Projekt je omogočil neposredno sodelovanje državljanov v oblikovanju političnih priporočil, kar je vplivalo in bo vplivalo tudi v prihodnje na okrepitev njihove politične participacije, kot tudi prispevalo k izboljšanju politične pismenosti med državljani. Transnacionalne razprave, simpoziji in mednarodna konferenca so omogočile izmenjavo mnenj in sodelovanje med državami članicami, kar je prispevalo k boljšemu razumevanju in sodelovanju. Razvita so bila politična priporočila, članki in znanstvena monografija, ki bodo osnova za prihodnje zakonodajne ukrepe. Projekt je, kjer je bilo to možno, skušal upoštevati enakost spolov in vključevanje marginaliziranih skupin, kar je prispevalo k bolj enakopravni in inkluzivni družbi. Projekt HEARD skuša prispevati tudi k razvoju bolj vključujočih in odgovornih oblik upravljanja na evropski ravni, kar je ključnega pomena za krepitev zaupanja med državljani in institucijami EU, s čimer si projekt prizadeva za nadaljnjo spodbujanje aktivnega državljanstva in demokratizacijo v EU v času pandemičnih situacij, kakor tudi v ne-pandemičnih časih.

Lahko izpostavite kakšne posebne dosežke s projektom?

Med ključnimi dosežki projekta izstopa objava članka z rezultati projekta v renomirani SCOPUS reviji Relações Internacionais no Mundo Atual, dostopnem na povezavi. Ta objava, ki prvotno ni bila predvidena, prinaša dodano vrednost projektu in razširja obseg diseminacije njegovih rezultatov. Poleg tega se lahko pohvalimo, da je nacionalna agencija CMEPIUS projekt prepoznala in ga bo izpostavila kot nacionalni primer dobre prakse, kar potrjuje usklajenost izvedbe projekta z nacionalnimi in evropskimi smernicami in v določenih delih celo preseganje zastavljenih rezultatov. Prav tako smo ponosni na našo obsežno znanstveno monografijo na temo upravljanja pandemije covida-19, ki na kar 583 straneh podrobno raziskuje demokracijo in človekove pravice s poudarkom na ženskih pravicah. Nezanemarljivo pa je tudi dejstvo, da je projekt pritegnil več kot 2.500 udeležencev na različne dogodke v devetih državah – Bolgariji, Cipru, Franciji, Grčiji, Italiji, Portugalski, Sloveniji, Španiji in Švedski, kar dodatno potrjuje njegov izrazit mednarodni vpliv.

Več o projektu si lahko preberete na spletni strani projekta: https://heard-project.eu/ in na družbenih omrežjih: https://www.instagram.com/heard_euproject/ ter https://www.facebook.com/HEARDeuproject/