Lokalno.si
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Prazniki na pošti: 19 tisoč želja v enem dnevu; poseben zabojček za Božička


23. 12. 2009, 00.00
Posodobljeno
24. 12. 2009 · 09:21
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

posta_001.jpg
Arhiv Lokalno.si
Na Pošti Slovenije v Novem mestu
posta_001.jpg
Pisma za mamo, Božička, šefa, prijatelja, dedka Mraza ...

Še pred poldrugim desetletjem so bili med tistimi, ki so najbolj trdo delali zadnji mesec v letu, zagotovo tudi poštarji. Zanje ni bilo urnika. Delali so toliko časa, da je bila vsa pošta razdeljena. Če je bilo treba ves dan in nemalokrat tudi pozno v noč. In takrat smo bili tudi ljudje (vsaj zdi se nam) bolj prijazni. Nakupili smo čestitk, nanje napisali naše dobre želje in jih odposlali, prijateljem, znancem, sorodnikom ... Spomnili smo se jih in vsem je to veliko pomenilo. Potem pa je naša vnema nenadoma pojenjala. Sporočilo po telefonu ali e-mailu se nam je zdelo čisto dovolj. A priznajmo si, da to le ni tisto ta pravo. Šteje pismo ali kartica in zapisane besede. Če je pisalo samo ''vesele praznike in srečno novo leto,'' nam je bilo takoj jasno, da je bila pošta oddana iz nekakšne nuje, če pa je bil pripisan še stavek ali dva, smo vedeli, da gre za iskrene želje. 

V Novem mestu so tri izpostave pošte (Novi trg, Bršljin, ul. Slavka Gruma), na katerih sortirajo pošto in skrbijo, da pride do naslovnika. Mi smo obiskali tisto na Novem trgu in prijazna kontrolorka poštnih pošiljk Ana Stopar, ki dela na pošti že 17 let, nam je povedala, da so včeraj samo za območje Novega mesta presortirali v naslovu zapisano številko pisem, torej 19 tisoč, med katerimi je bila glavnina z dobrimi željami. Kako vemo, da je šlo za voščila? ''Preprosto, vizitke v njih so na tršem papirju, pri karticah se pa vsebina lahko razbere že iz sličice. Mislim, da je vsem jasno, da nam niti na misel na pride, da bi kakšno pošto odprli,'' nam je potešila radovednost Ana.

Ob tem je še povedala, da dobijo tudi pošto otrok, ki pišejo Božičku ali dedku Mrazu, ali pa so pisali Miklavžu. ''Ker naslovnik v takšnem primeru ni znan (kako da ne?), vso to pošto zberemo v posebnem zabojčku, mi mu pravimo pismarnica, in jo pošljemo v osrednji zbirni center pošte, ki je v Mariboru. Tam jo hranijo mesec dni, nato pa ... '' To pa kar vi sami razložite otrokom. Lahko jim rečete, da pokličejo omenjene tri dobre može, ki potem v sodelovanju s starši poskrbijo, da mladež ni razočarana. 

Kot smo zapisali, pošta, ki ni namenjena Novemu mestu, v pismarnicah odpotuje v Maribor, kjer imajo (hvala bogu) sortirni stroj. Ta zna prebrati ime pošte in poštno številko, vsaj v večini primerov. ''Se pa zgodi, da je naslov napisan nečitljivo, da je razglednica domače izdelave, ali celo, da manjka kakšen del naslova. Takšne pošiljke stroj zavrže in gredo v ročno obdelavo in potem včasih z malo več, včasih z malo manj truda, le pridejo do naslovnika. Ampak takšnih pošiljk ni veliko,'' razloži Ana Stopar.

Nismo rekli, smo pa pomislili, da (če sodimo po receptih) so zdravniki tisti, ki odpošiljajo nečitljive čestitke, čeprav seveda obstaja možnost, da se znajo tudi oni potruditi pri pisanju, enako kot pri pacientu. In če se vam zgodi, da pozabite nalepiti znamko, vam tudi ni treba skrbeti. Naslovnik jo bo plačal namesto vas. Pa naj vam to ne preide v navado. Res, da vsak cent šteje, ampak prijateljstvo šteje več. Veseli in srečni naj bodo prihodnji dnevi ...

posta.mp3

Pogovor z Ano Stopar


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.