Vsako leto pri nas določijo okoli 200 črnih točk v prometu, odpravijo jih le nekaj deset, kar kaže na verjetno premajhno zavzetost države pri odpravljanju kritičnih odsekov cest in s tem zmanjševanju števila smrtnih žrtev - piše današnji Dnevnik. V zadnjem času je zastal trend upadanja smrtnih žrtev - do tega ponedeljka so ceste vzele kar 55 življenj, lani v tem času je bilo 39 mrtvih. To je še daleč od ciljev in želja, zapisanih v nacionalnem programu o varnosti cestnega prometa.

Črne točke

Eden od pokazateljev, ki je pristojnim v pomoč pri analizi prometnih nesreč in iskanju rešitev za izboljšanje prometne varnosti, so tudi črne točke. Gre za zemljevid državnih cest, na katerem so označeni odseki z velikim številom nesreč. Podatki kažejo, da je najbolj črn odsek v Sloveniji hitra cesta pri Trebnjem, kjer je v letih od 2000 do 2005 umrlo 49 ljudi.

Še posebno kritičen je odsek med Trebnjem in Karteljevim, dolg 15 kilometrov, kjer je bilo v omenjenem obdobju daleč največ smrtnih žrtev, kar 31. Po ugotovitvah novomeških policistov je ta odsek precej bolj prometno obremenjen od drugih na tistem območju, cesta pa poteka po klancih ter v večjem delu tudi po nepreglednih ali slabo preglednih ovinkih, zato je prav ta odsek najbolj nevaren. Poleg tega vozniki tudi po prihodu z avtoceste, ki se konča malo pred Trebnjem, še vedno tiščijo na plin in vozijo enako kot na avtocesti in še naprej prehitevajo. Malo pa tudi izgubljajo živce zaradi nenadnega gostega prometa in se odločajo za napačno prehitevanje, ugotavlja Dnevnik. Kot je znano, se je ena najhujših prometnih nesreč na tem odseku zgodila 19. aprila pred dvema letoma, ko je v ognju umrlo osem ljudi, med njimi en otrok.