##IMAGE-2112426##

Na sevniškem gradu so na sinočnji javni razpravi, kjer sta bila tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik in Vili Žavrlan iz Direkcije za ceste, posavskim in dolenjskim županom predstavili potek postopka umeščanja 3. razvojne osi. Ta prometnica bo, kot je znano, potekala od Koroške do Bele krajine, kjer se bo navezala na Hrvaško. Tretja razvojna os bo kot hitra širipasovnica povezovala pet statističnih regij, ki so odmaknjene od avtocest, kar je tudi eden od razlogov za njihovo manjšo razvitost.

Vili Žavrlan pravi, da prva ocena govori o 1,5 milijarde evrov vrednem projektu, po lastnih izkušnjah pa ocenjuje, da bo nov cestni koridor stal čez 2 milijardi evrov. Denarja za ta projekt še ni v nobenih načrtih, a že razmišljajo, da bi se del potrebnih sredstev zbiral po modelu javno-zasebnega partnerstva. Cesta bi se gradila fazno, ne le po etapah, ampak tudi po pasovih. Najtrši oreh ne bo le financiranje njene izgradnje, temveč umestitev trase.

Na ministrstvu za okolje so v izdelavi trije državni lokacijski načrti, in sicer za severni ter za južni del, zadnji je šel v izdelavo srednji del, ki zajema območje med avtocesto A1 in A2. Številni interesi, da bi bodoča 3. razvojna os tekla skozi (skoraj) vsako, od avtocest odmaknjeno občino, so narekovali kar 36 variant, ki so jih s prevrednotenjem v Direktoratu za prostor zreducirali na devet. Končna varianta bo lahko le kompromis in nikakor optimalna rešitev glede pričakovanj številnih občin.

Če bodo na lokalnem nivoju to sprejeli, bi bila spomladi leta 2009 že sprejeta uredba o državnem lokacijskem načrtu za 3. razvojno os, kar je podlaga za odkup potrebnih zemljišč in za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če bo tem postopkom sledil tudi postopek za zbiranje potrebnih financ, bi bila ta prometnica lahko zaključena leta 2017, je optimističen Žavrlan.