Letos smo se ponovno – kot vsako leto - zbrali nekdanje sošolke in sošolci Srednje kmetijske šole Grm Novo mesto (maturanti 1967/68). Srečali smo se pred gradom Grm Novo mesto, katerega zgodovina se piše od 16. stoletja dalje. Ponosno smo zrli v stavbo nekdanje srednje šole, do leta 1983 locirane v gradu, v katere mogočnih grajskih sobanah smo pred 55. leti opravljali maturo. Sprehodili smo se okrog grajskega poslopja in se medtem spominjali pristne podobe gradu, njegovih hlevov, senikov in drugih pritiklin, pa tudi našega praktičnega dela. Na prostoru, ki je danes žal namenjen parkiranju, smo pred več kot 50. leti zasadili mnogo jablan - po vseh pravilih, saj smo bili vendar "iz foha" - pustili pa smo tudi nekaj starih sort, npr. carjeviče (mmm, so bila okusna jabolka). Tudi okrog je raslo veliko dreves, orehov, jablan ..., v daljavi pa je razveseljeval pogled na zlata pšenična polja. Zgrozili smo se ob ugotovitvi, da ni več prelepe vrtnarije, saj smo se tudi v tej smeri usposabljali. Ribnik sameva, brez lokvanjev in nad njim umeščenega skalnjaka s planikami. 

Leta minevajo, maturitetne obletnice se vrstijo druga za drugo, vedno manj nas je na srečanjih ... To vse je naravno in sprejemljivo, ni pa ne naravno in tudi ne sprejemljivo preslabo vzdrževanje gradu in hkrati pretirano poseganje v prostor ob njem. To nas vsako leto sili k še bolj globokemu obujanju spominov iz preteklosti. Včasih si celo zaželiš, da jih niti ne bi priklical. Navkljub vsemu upamo, da se bomo še dolgo let srečevali, po možnosti v naravnem ambientu, zdravem prostoru, obkroženi s čim manj betona in asfalta ter brez nadaljnjih sprememb namembnosti. Morda pa bo nekega dne Grad Grm tak, kot je bil nekoč, in s tem še v večji ponos Novemu mestu😊.

Ker sošolci in sošolke prihajamo iz različnih koncev Slovenije, se tudi srečujemo v različnih krajih. Doslej smo si ogledali in doživeli lepote Bele krajine, dežele Petra Klepca, Škofjeloškega hribovja, raftanja po Kolpi, vožnje s čolnom po Krki, Županove (Taborske) jame, Vipavske doline, Šmarjeških Toplic, trebanjskega kota s 15. poldnevnikom in Galerijo likovnih samorastnikov, Šentruperske doline, Kočevskega roga, piknikov v naravi, igranja golfa in še in še. Radi se spominjamo pogostitve na novi lokaciji kmetijske šole pod Trško goro, na eni od obletnic, kjer nas je sprejel naš nekdanji profesor Miha Žmavc. Naš razrednik je bil profesor Branko Vrbinc, ki se je tudi sam večkrat udeležil naših srečanj. Poleg strokovnega znanja nam je predal ogromno splošne izobrazbe, potrebne za življenje. Vsako leto se ga radi spominjamo, tako pa tudi naših preminulih sošolcev in sošolk.

Obletnico smo tokrat zaokrožili v gostišču, kjer nam ni zmanjkalo dobre volje, spominov na najlepša mlada leta, prvih ljubezni in veselja, ker smo se ponovno srečali.

Še tale zanimivost: v našem razredu je bilo kar sedem Jožic, zato smo jih klicali kar po priimkih😊.

Nasvidenje prihodnje leto!