Arhiv Lokalno.si

Besedi iz naslova sta bili največkrat zapisani v komentarjih ob našem zapisu o treh dekletih, Moniki, Petri in Tadeji, ki so se s konji odpravile s Senovega v Bohinj. Na zastavljeni cilj so prijezdile minuli petek, naslednji dan pa so bile že doma. Nazaj je šlo hitreje zato, ker so se peljale z avtomobilom, konji pa prav tako. No, niso bili v avtomobilu, pač pa v prikolici, in kot nam je danes povedala Monika, so se prav dobro počutili. ''Veste, ni lahko prenašati treh žensk,'' je rekla in se smejala. Sploh pa so vse tri, kolikor nam jih je uspelo spoznati med telefonskimi klepeti, ''narejene na smeh.'' ''Ne samo, da se rade smejemo, tudi čisto nič ne kompliciramo,'' je pribila Monika, ki je bila neke vrste piarovka triperesne deteljice.

Saj se še spomnite, kaj so povedale prejšnjo sredo? Da imajo s seboj med drugim domačo salamo, pa je sploh še niso načele. Povsod najdejo prijazne ljudi, ki poskrbijo zanje in za konje. Dodale so, da jim pa zna prav priti v naslednjih dneh, ko bodo jezdile po Gorenjski. In jim je prišla prav, ko so prečkale Ljubljansko barje. Ja, mostiščarjev ni več, prav raziskovale pa tudi niso, čeprav smo prepričani, da bi sicer tudi tam salama lahko ostala cela. Mudilo se jim je do naslednje postaje - 812 metrov visoki Govejk. Tamkajšnji Planinski dom je priljubljena izletniška točka, predvsem Ljubljančanov. ''Tako lepo smo bile sprejete, da si tega niti v sanjah ne bi mogle misliti. Dajte, še vi se v našem imenu zahvalite Sreču in Poldiju, ki sta bila res prijazna in širokosrčna gostitelja,'' nas je zaprosila Monika in v isti sapi dodala, da je bilo vsega dovolj in preveč, tako zanje kot za konje in za povrh še jelenova salama za popotnico.

Dober vtis o Gorencih se je krepil tudi v naslednjih dveh dnevih, ko so prek Železnikov in Jelovice prijezdile  v Bohinj in se ustavile v Stari Fužini. ''Med potjo so nas celo vprašali, če smo kaj žejne,'' je spet med smehom povedala Monika.

Ko so prijezdile v Bohinj, so si najprej namočile noge v jezeru. Konji tudi! Zakaj niso namočile še kakšen drug del telesa, niso povedale, vendar je splošno znano, da Bohinjsko jezero tudi v največji vročini niti najmanj ne spominja na kakšne toplice. Bile so utrujene in zato so se na hitro odpravile k počitku. Rekle so, da tako zgodaj niti one, niti konji še niso nikoli zaspale. Naslednji dan je bilo še zadnje slovo, sledila je vožnja do doma. ''Prispele smo okoli 17. ure in se takoj razkropile - vsaka k sebi, le toliko, da smo se malo osvežile. Ob 19. uri smo imele namreč v gostilni pri Tadeji še zadnjo večerjo. Složno smo ugotovile, da je bilo potepanje enkratno in malo smo že načrtovale naslednje podvige. Ko bomo vse dorekle, vam sporočimo,'' zaključi Monika in na naše vprašanja, koliko so shujšale po enem tednu ježe, spet med smehom (drugače pač ne zna) odvrne: ''Konji definitivno so shujšali ...''

In kaj počno dekleta zdaj? Tadeja spet jezdi (tokrat morske valove), Petra v lahkem kasu uživa počitnice, Monika pa v galopu išče zaposlitev ...