FOTO: Pohod po pušl'cu Dolenjske, po poteh Milana Majcna
Pohodu po Krekovih stopinjah, ki ga prirejajo v pušl'cu Dolenjske v spomin na krščanskega socialista Janeza Evangelista Kreka, ki je občudoval Šentjanž in v njem tudi mnogo prezgodaj umrl leta 1917, in se je lepo prijel med ljubitelji rekreacije, je Turistično društvo Šentjanž v soboto dodalo še nekoliko krajši "Pohod po poteh Milana Majcna". Začel se je pri Batičevem spomenik narodnima herojema Milanu Majcnu in Jančiju Mevžlju v Šentjanžu.
Približno 15 km in okoli 3 ure hoda dolga pot
Pot je vodila skozi Češnjice, mimo pokopališče v Birno vas, kjer so domačini prvič pogostili pohodnike. Nekaterim je bilo posebej všeč Livkovo janeževo žganje. Približno 15 km in okoli 3 ure hoda dolgo pot so nadaljevali proti Koludrju in nato proti Hinjam. Tudi tu so se izkazali vaščani s pogostitvijo. Tam so si pohodniki, ki so zvečine prišli iz Sevnice, bili pa so tudi iz Ljubljane in drugih slovenskih krajev, ogledali mejni kamen, ki je razmejeval nemško in italijansko okupacijsko cono med 2. svetovno vojno.
Med 65 pohodniki celo 90-letni Franc Bebar!
Potem so krenili proti Prinštajnu, v smeri Rupe in se pri Streharju obrnili strmo navkreber proti Murencam. Predsednica Turističnega društva Šentjanž Petra Majcen se je posebej zahvalila Reziki Repovž, predsednici Krajevne organizacije Društva izgnancev Šentjanž, ki je 65 pohodnikom, med katerimi je bil tudi neutrudni 90-letni Franc Bebar, pri spominskem obeležju v Murencah spregovorila o junaškem boju Milana Majcna in Jančija Mevžlja proti nemški vojski, ki ju je obkolila v Vodenikovi domačiji. Padla sta 29. oktobra 1941 po 18-urnem neenakem boju z okupatorjem.
Milana in Jančija Nemci pokopali z vojaškimi častmi
Repovževa je spregovorila tako nazorno in doživeto, da so se nekaterim pohodnikom zasolzile oči. Podobno, ganljivo je bilo v Murencah že nedavno na živi uri zgodovine, ko je Repovževa Nemcem iz Porurja, ki so se mudili na obisku pri prijateljih v Mirnski dolini, pokazala še nemške dokumente iz izgnanstva v Nemčiji, da so lažje razumeli, za kaj sta se borila Majcen in Mevželj v teh krajih, ko so začeli Nemci takoj po okupaciji, množično izseljevati Slovence.
Repovževa je povabila v Murence prihodnje leto, ko bo 70-letnica, odkar sta padla Milan in Janči, ki ju je nemški oficir takrat ukazal pokopati z vojaškimi častmi v Šentjanžu tam, kjer je danes spomenik. Nemci namreč kar niso mogli verjeti, da sta se le dva borca toliko časa upirala stokrat močnejši sili in njihov oficir naj bi izjavil, da bi s takšnimi borci Nemcem že uspelo osvojiti tudi Moskvo.
Pohodnike spremljal član šentjanške Krekove konjenice
Sobotni pohod se je nadaljeval do zidanice Milana Majcna, kjer je pohodnike pričakala malo bolj obilna malica, pred spustom proti Šentjanžu. Kolono pohodnikov je v čudoviti jesenski soboti ves čas spremljal Stane Gorenc, član šentjanške Krekove konjenice, čeprav toliko zgolj kot ljubitelj konj ni bil opravljen v uniformi Krekove konjenice.
Pomoč PD Lisca Sevnica, zlasti Jožeta Praha in Janeza Zajca
Turističnemu društvu Šentjanž je pomagalo pot trasirati Planinsko društvo Lisca Sevnica in jo bo še pomagalo markirati, Majcnova se je še zlasti zahvalila Jožetu Prahu in Janezu Zajcu. Pot je lepo speljana, po gozdovih, kar je hvalevredno, saj so se izogibali asfaltu. Štartnine za prvi pohod ni bilo, drugič naj bi bila zgolj simbolična.
Gre za prvi pohod po več desetletjih premora, kajti v začetku sedemdesetih letih je več, tudi dvodnevnih pohodov po poteh Milana Majcna in Jančija Mevžlja, v teh in sosednjih krajih, organizirala sevniška Občinska konferenca Zveze mladine Sevnica.
Besedilo in fotografije Pavel Perc
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
