FOTO: Praznik kozjanskega jabolka s študlmojstri

Praznik kozjanskega jabolka minuli vikend smo spremljali na portalu Dolenjskilist.si, svoja poročila in fotografije pa so nam posredovali tudi organizatorji sami. O tem v nadaljevanju.
PREDSEDNICA DRŽAVE SLAVNOSTNO ODPRLA 25. PRAZNIK KOZJANSKEGA
JABOLKA
Praznik kozjanskega jabolka letos obeležujemo že 25. in se z njim poklanjamo jabolku, ki prihaja iz visokodebelnih travniških sadovnjakov.
Letošnji jubilejni 25. Praznik je s svojo prisotnostjo počastila tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar.
Letošnji praznik smo pričeli z Zdravljico, ki sta jo odpela MePZ Bistrica ob Sotli in MePz Vinea.
Nato je pozdravne besede izrekla najprej direktorica Kozjanskega parka, mag. Valerija Slemenšek in nato še županja občine Kozje, ga. Milenca Kranjc.
Sledil je govor predsednice Republike Slovenije, ki je Kozjanskemu parku predala tudi Slovensko nagrado Natura 2000 za prireditev Praznik kozjanskega jabolka.
Predsednica je podelila tudi naziv Carjevič leta, ki ga prejme najskrbnejši lastnik travniškega sadovnjaka in to je letos postal g. Franc Vrenko iz Vrenske gorce.
Na koncu smo podelili tudi kolektivno blagovno znamko Sožitje-Kozjanski park, ki sta ju letos prejela Bojan Kunej in Društvo steklarjev Slovenije.
S tem se je sobotno pestro sejemsko, kulturno in družabno dogajanje tudi uradno začelo in vsem smo zaželeli veliko dobrih kupčij, saj se na letošnjem prazniku na 158 stojnicah predstavlja kar 187 ekoloških kmetij, sadjarjev, domačih in umetnostnih obrtnikov, organizacij in posameznikov z različnimi okolju prijaznimi razvojnimi rešitvami, društva, osnovne šole in vrtci ter partnerske institucije.
V Kozjanskem parku je jabolko več kot
sadež.
PRAZNIK KOZJANSKEGA JABOLKA MED DEVETIMI ZMAGOVALCI SLOVENSKE NAGRADE NATURA 2000
Javni zavod Kozjanski park
je s prijavo Prireditev Praznik kozjanskega jabolka med devetimi zmagovalci slovenske
nagrade Natura 2000. Nagrado prejme v kategoriji komunikacijske akcije za
območja Nature 2000. Nagrado jim je izročila predsednica Republike
Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, ki je ob tem izpostavila: »Danes je v imenu
25. Praznik kozjanskega jabolka. V svojem bistvu pa je to praznik ljudi v parku
in v skupnosti, ki skrbijo za sadovnjake vsak dan. Vrednote spoštovanja, odgovornosti
in sodelovanja z naravo danes Kozjansko s prejemom slovenske nagrade Natura
2000 prenaša po celi Sloveniji. Čestitam vsem, ki sodelujete pri Prazniku
kozjanskega jabolka.« Slovensko nagrado Natura 2000 sta prevzeli direktorica
Javnega zavoda Kozjanski park mag. Valerija Slemenšek in županja Občine Kozje Milenca
Krajnc.
Na letošnjo slovensko nagrado Natura 2000, ki izpostavlja
primere dobrih praks varstva narave z dolgoročnimi učinki, so v šestih
kategorijah prejeli 18 prijav. V začetku oktobra so razglasili finaliste, ki
jih je izbrala devetčlanska strokovna žirija. Prijave so izkazovale zelo jasne
cilje varstva narave in njihovo doseganje na terenu, zato je žirija imela
izjemno zahtevno nalogo. Zmagovalci bodo razglašeni na turneji po Sloveniji, ki
bo potekala v oktobru in novembru.
Vsi si želimo, da gre naravi dobro – a k temu lahko prispevamo le s sodelovanjem
Slovenska nagrada Natura 2000 poteka v LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Maja Cipot, vodja LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI) na Ministrstvu za naravne vire in prostor: »Letos obeležujemo v Sloveniji 20 let Nature 2000, ki smo jo na podlagi strokovnih podatkov razglasili ob vstopu v Evropsko unijo. V tem času smo ustvarili vrsto dobrih praks varstva narave v Naturi 2000. S slovensko nagrado Natura 2000 smo letos omogočili prijave za zadnjih pet let, pri nagradi v letu 2022 pa za zadnjih 18 let. S tem ne samo pokažemo, kaj je mogoče doseči z dobrim načrtovanjem, sodelovanjem in zavzetim delom – ampak tudi delimo izkušnje. Praznik kozjanskega jabolka je unikaten - tudi v tem, da danes praznujemo že 25. Prijava na slovensko nagrado Natura 2000 pa omogoča zelo dober vpogled, kako z načrtnim delom, tudi s komunikacijskimi akcijami, lahko varstvo narave in regija zgradita zgodbo o uspehu za naravo in za skupnost.«
Slovensko nagrado Natura 2000 sta prevzeli županja Občine
Kozje in direktorica Javnega zavoda Kozjanski park mag. Valerija Slemenšek.
Direktorica je ob tem povedala: »To je že druga slovenska
nagrada Kozjanskemu, za kar se iskreno zahvaljujem strokovni žiriji, ki znova
prepoznava dobro prakso parka, skupnosti in vseh partnerjev, ki pri tem
sodelujejo. To, da danes lahko govorimo o uspehu, pomeni, da smo bili dovolj
pogumni, da smo to videli v prihodnosti in da pri tem znamo sodelovati.«
Županja Občine Kozje Milenca Krajnc: »Izjemna krajina in njena ohranjenost nosita sporočilo o delavnosti in skrbi za zemljo mnogih generacij. Vsako leto to predstavimo s Praznikom kozjanskega jabolka. Slovensko nagrado Natura 2000 prazniku zato razumem tudi kot nagrado vsakodnevnemu delu v naših sadovnjakih.«
Slovenska nagrada Natura 2000 že drugič Kozjanskemu parku
To je že druga slovenska nagrada Javnemu zavodu Kozjanski park (prva je bila podeljena leta 2022 za ohranjanje visokodebelnih sadovnjakov). S prijavo Prireditev Praznik kozjanskega jabolka je Javni zavod Kozjanski park eden od dveh zmagovalcev slovenske nagrade Natura 2000 v kategoriji komunikacijske akcije za območja Nature 2000.
Praznik kozjanskega jabolka je osrednja okoljska in etnološka prireditev v Kozjanskem parku. Predstavlja sodelovanje varstva narave, kmetijstva, gospodarstva in lokalnih skupnosti. S trajnostjo prispeva h krepitvi in povezovanju v skupnosti, regiji, državi in tudi k mendarodnemu sodelovanju.
Pri ocenjevanju prijave Prireditev Praznik kozjanskega jabolka je devetčlanska strokovna žirija med drugim izpostavila: trajnostno kmetijstvo, sodelovanje, tradicijo, vključevanje številnih deležnikov, visoko raven učinkovitosti, celovitost pristopa k organizaciji in izvedbi tradicionalne prireditve, sinonim povezovanja varstva narave in lokalnih prebivalcev.
Kratka predstavitev zmagovalne prijave Prireditev Praznik kozjanskega jabolka
Območje Nature 2000: Kozjansko – 8 živalskih vrst Nature 2000
Prireditev Praznik kozjanskega jabolka promovira jabolko, jablano, visokodebelni travniški sadovnjak z namenom ohranjanja biotske pestrosti (predvsem življenjskega prostora za ogrožene in močno ogrožene ptice kmetijske krajine) in do narave prijaznega gospodarjenja s prostorom.
Tradicionalna, osrednja okoljska in etnološka prireditev v Kozjanskem parku, v srednjeveškem trgu Podsreda, se vsako leto odvije drugi teden v oktobru od leta 2000. Iz skromnih začetkov pred 25 leti, vezano na ozek krog sodelujočih, je prireditev prerasla med največje okoljske prireditve v državi. Iz leta v leto privabi vedno večje število strokovnjakov, razstavljavcev in prodajalcev, pa tudi številne kulturne skupine in umetnike iz domovine in tujine. Tu se ustvarjajo tržno-promocijske priložnosti, nove poslovne ideje, priložnosti, vzpostavljajo nova partnerstva in krepijo stare prijateljske in partnerske povezave.
Prireditev je odraz sodelovanja s prebivalci zavarovanega območja Kozjanski regijski park in Unesco biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje ter odraz skupnih prizadevanj pri varovanju narave in ohranjanju kmetijske kulturne krajine na Kozjanskem, katere najbolj tipični razpoznavni krajinski element so visokodebelni travniški sadovnjaki s starimi sortami jablan.
Jabolko iz visokodebelnega travniškega sadovnjaka, ki je postavljeno v središče dogajanja, predstavlja simbol varovanja narave, nadaljevanja tradicije in dediščine naših prednikov, blagostanja in zdrave hrane ter simbol prepoznavnosti zavarovanega območja Kozjanskega parka in identifikacije domačinov z zavarovanim območjem. Večplastnost prireditve in številne multiplikativne učinke povzame slogan “V Kozjanskem parku je jabolko več kot sadež.”
Naziv prijavitelja: Javni zavod Kozjanski park
Partnerji in sodelujoči:
Javni zavod Kozjanski park, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Naravni park Žumberak-samoborsko gorje, Hrvatski zavod za poljuprivrednu savjetodavnu službu, Javni zavod Krajinski park Kolpa, Javna ustanova nacionalni park Risnjak, Verbena d.o.o., Loka pri Zidanem Mostu, Zavod Svibna, regijski zavod za ohranjanje in trajnostni razvoj podeželja, Razvojna agencija Kozjansko in Obsotelje, LAS Obsotelje in Kozjansko, Regionalna razvojna agencija Posavje, LAS Posavje, Kip vizija d.o.o., Občina Podčetrtek, Občina Kozje, Občina Bistrica ob Sotli, Občina Krško, Občina Brežice, Kulturno društvo Svibno, Društvo Kozjanske jabke, Zavod Jabolko, Nacionalni inštitut za biologijo, WWF Adria, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Unesco, Krajevna skupnost Podsreda, Prostovoljno gasilsko društvo Podsreda, Planinsko društvo Atomske toplice Podčetrtek, Športno društvo Podsreda, Gobarsko društvo Kozjansko Kozje, Kulturno društvo Ante Potočnik Podsreda, Recitacijska skupina Bistrica ob Sotli, Kolesarska sekcija Orans Bistrica ob Sotli
Območja Nature 2000: SPA Kozjansko (SI5000033)
CARJEVIČ LETA 2024 – NAJSKRBNEJŠI LASTNIK TRAVNIŠKEGA SADOVNJAKA
Med aktivnostmi, ki jih izvajamo v travniških sadovnjakih na območju Kozjanskega regijskega parka, je tudi podelitev naziva Carjevič – najskrbnejšemu lastniku travniškega sadovnjaka za tekoče leto. Naziv »Carjevič leta« podeljujemo v sklopu Praznika kozjanskega jabolka že 16. leto.
Leta 2024 smo ocenjevali 14 lastnikov travniških sadovnjakov na območju Kozjanskega regijskega parka. Največje število točk je zbral sadjar Franc Vrenko iz Vrenske Gorce, ki si je tako prislužil naziv Carjevič leta 2024.
Franc z družino gospodari na kmetiji na območju Griča pri Vrenski Gorci, s katero so usmerjeni v sadjarsko, vinogradniško in živinorejsko pridelavo. Kmetijska zemljišča se nahajajo na okoli 300 metrih nadmorske višine, kjer dobro uspevajo različne vrste sadnega drevja. To je območje, kot radi rečemo, z absolutnimi sadjarskimi legami, ki so jih lastniki že v preteklosti uporabljali za trajne nasade in pridelavo kakovostnega sadja. Franc se je tega dobro zavedal že pred več kot dvema desetletjema. Na vrhu Griča, kjer ima kmetijska zemljišča, nagnjena proti dolini Gruske, je zaradi odmirajočih sadnih dreves in vinske trte vzpostavil nov travniški sadovnjak. Predvsem je želel ohraniti avtohtone in tradicionalne kozjanske sorte sadja, ki so jih imeli od nekdaj na kmetiji. Skoraj vsako leto s sadnimi drevesi dopolnjuje sadovnjak, ki v veliki meri obkroža kmetijo in kmetijska zemljišča. Trenutno na kmetiji obdeluje nekaj več kot 1,3 hektarja travniškega sadovnjaka. Prevladujejo jablane, hruške, češnje, slive, češplje in orehi, ki s številnimi dupli in dobro rodnostjo še služijo svojemu namenu. Kozjanski park je imel za potrebe drevesničarske proizvodnje v njihovem sadovnjaku vrsto let registrirana matična drevesa jablan.
Franc Vrenko je že od otroštva navdušen nad naravo, gozdom in sadnimi drevesi. Kot sam pripomni, mu je v veliko veselje opazovati malo uharico, ki živi v duplu stare tepke, ali smrdokavro, ki se je skozi poletje pogosto posladkala s plodovi fige ob hlevu. Vseskozi mu pri delu veliko pomaga žena Darja, ki se je skozi desetletja udeležila številnih sadjarskih tečajev, med drugim tudi v organizaciji Javnega zavoda Kozjanski park. Na tečajih se ni izpopolnjevala le v znanju o negi in pravilni oskrbi visokodebelnih sadnih dreves, ampak tudi v poznavanju pravilnega dozorevanja in predelavi sadja. Aktivno so se v izvajanje aktivnosti oživljanja travniških sadovnjakov v Kozjanskem parku vključili tudi ostali člani družine. Hči Patricija Vrenko sodeluje kot mlada čebelarka v programu Ženske za čebele, ki se izvaja v Unescovih biosfernih območjih po vsem svetu. Program je osredotočen na lokalne in avtohtone čebele, namen pa je, da ženske strokovno usmerja v trajnostno poklicno dejavnost. Poleg tega program tudi ozavešča o pomenu vseh vrst čebel kot opraševalcev, saj je opraševanje večine cvetočih rastlin, vključno s poljščinami, odvisno od žuželk. V program se je vključila leta 2020 in bo trajal do leta 2025.
Pri ocenjevanju za naziv »Carjevič leta« so velik pomen imela sadna drevesa z dupli in drevesni očaki, ki imajo pomembno lego v prostoru in pomagajo vklopiti objekte kmetije v krajino. V delu sadovnjaka, kjer ni bilo prisotnih dupel, je uredil tudi gnezdilnice za ptice.
S svojim delom in načinom kmetovanja prispeva k ohranjanju narave, biotske raznovrstnosti in kozjanske krajine.
Naziv »Carjevič leta 2024« je priznanje, ki ga podeljujemo za skrbno delo, trud in spodbudo za nadaljnje vzdrževanje visokodebelnih sadnih dreves na območju Kozjanskega regijskega parka.
Pripravil: Adrijan Černelč, Kozjanski park
KOLEKTIVNA BLAGOVNA ZNAMKA SOŽITJE-KOZJANSKI PARK
Kolektivna blagovna znamka Sožitje-Kozjanski park je namenjena promociji pridelkov, izdelkov in storitev, ki so v duhu trajnostne sonaravne pridelave in predelave, ki ohranja okolje in naravo. Proizvodi morajo biti pridelani in predelani na naravi in ljudem prijazen način ter s čim manjšim vplivom na okolje in naravo. Med nastajanjem, rabo ali po vsebini proizvodi ne smejo biti v nasprotju s poslanstvom zavarovanega območja.
Blagovno znamko Sožitje-Kozjanski park lahko pridobijo kmetje, obrtniki in organizacije, ki delujejo na zavarovanem območju Kozjanskega regijskega parka in biosfernem območju Kozjansko in Obsotelje – tako na gospodarskem, izobraževalnem ali kulturnem področju.
Do sedaj je pravico do uporabe blagovne znamke Sožitje-Kozjanski park pridobilo že 33 ponudnikov pridelkov, izdelkov in storitev.
V letu 2024 je pravico do uporabe kolektivne blagovne znamke prejel Bojan Kunej in Društvo steklarjev Slovenije.
Bojan Kunej nadaljuje tradicijo svojega očeta in opravlja delo kot kovač že vse svoje poklicno življenje.
Odlike Bojana Kuneja so mojstrsko obvladovanje orodja, poznavanje gradiv in smisel za oblikovanje. Pri obnovi gradov Podsreda, Pišece in Rajhenburg je bil odgovoren za kovaška dela. Še vedno občasno izdeluje replike starega okovja za vrata in okna, ponuja pa tudi nove, praktične rešitve za njihovo funkcionalnost v sodobnih bivalnih prostorih. Za uporabne in okrasne izdelke, med njimi tudi velike in male srednjeveške svečnike, je pridobil certifikat art&craft Slovenija.
V okviru svoje domačije si je uredil vzorčno kovačnico – z ognjiščem in nakovalom, ter jo napolnil z ustreznim orodjem, kjer želi vsakemu obiskovalcu prikazati, kako nastajajo kovaški izdelki.
S prikazom kovanja s poljsko kovačnico – feldšmitna je že vsega od začetka sodeloval tudi na Prazniku kozjanskega jabolka.
Društvo steklarjev Slovenije
Društvo steklarjev Slovenije je bilo ustanovljeno leta 2004 in na nacionalnem nivoju združuje vse ljubitelje in poznavalce stekla.
Sem sodijo predvsem umetniki, individualni navdušenci in manjši obrtniki, hkrati pa tudi večja podjetja, izobraževalne in javne ustanove.
Društvo steklarjev Slovenije si je zadalo kot eno poglavitnih nalog ohranjati tradicionalne steklarske tehnike in znanja ter jih združevati z ustvarjalno mislijo, s sodobno obliko in z novimi pogledi. Društvo deluje na treh bistvenih področjih: spoznavanje delovanja steklarstva na Slovenskem, promocija steklarskih poklicev in razstave steklenih izdelkov, ki so jih izdelali člani društva.
Od leta 2009 Društvo steklarjev Slovenije aktivno sodeluje s Kozjanskim parkom v različnih projektih, člani vsako leto razstavljajo steklene mojstrovine na gradu Podsreda, organizirajo steklarske delavnice in sodelujejo na Prazniku kozjanskega jabolka.
V tem letu Društvo steklarjev Slovenije obeležuje 20 – letnico delovanja.
Predsednik društva je Jože Tomažič.
Štrudlmojster
Letošnje tekmovanje v peki štrudla je prineslo izjemno presenečenje! Prvič v zgodovini tekmovanja sta kar dve ekipi osvojili enakovredno prvo mesto in prejeli naziv »Štrudlmojstr/ca«,saj sta spekli tako odlična štrudla, da je naša žirija ostala brez besed.
Prvo mesto si tako delita ekipi "ŠTRUDL PEKARCE", za katero sta pekli dijakinji Zoja Nerat in Nina Valenko iz Srednje šole za prehrano in živilstvo iz Izobraževalnega centra Piramida iz Maribora ter ekipa SLOVENSKEGA DRUŠTVA ZA CELIAKIJO IZ CELJA, za katerega sta pekli lanska štrudlmojstrca Ivica Milat in Simona Senica.
Komisija za ocenjevanje »štrudla« v sestavi:
- Dušan Andrej Kocman, častni občan občine Kozje, predsednik komisije
- Jasmina Resnik, pekarna Resnik
- Francka Javeršek, Društvo kmetic Ajda
- Tatjana Kotnik, Kozjanski park
Drugo mesto sta si pripekli Neja Šurbek in Nika Pirš iz Šolskega centra Šentjur, tretje pa
Magda Resnik in Jože Tomažič iz Društva steklarjev Slovenije.
NAJDALJŠI OLUP 2024
Izvedli smo tudi tekmovanje v najdaljšem jabolčnem olupu. Med tekmovalci je bil tudi večkratni zmagovalec in lanski rekorder (7,33 cm) Martin Magdalenc, ki pa letos ni imel tako mirne roke, zato je naziv tokrat šel v roke nove zmagovalke ga. Olga Simončič! Natančnost ji je prinesla zmago z olupom zavidljive dolžine - 6,0 metra.
Drugo mesto si je letos prilupila Nataša Polanec s 4,62 metra dolgim olupom in tretje mesto Martin Magdalenc z 2,5 m dolgim olupom.