FOTO: Slovo od zime na gozdni učni poti


Medtem ko je v dolinah sneg že skopnel in so na dan pokukali prvi znanilci pomladi, je na višini nad 600 metrov tudi v naših krajih še prava zima. V zadnjih dneh je zapadlo nekaj novega snega, ki je tudi na pobočjih Mirne gore podaljšal letošnjo zimo. Za slovo od tega letnega časa pa sem se včeraj odpravil po gozdni učni poti …
Gozd. Za nekatere med nami je to prispodoba temačnosti in prirojenega strahu, za nekatere pojem lepega in nenadomestljivega v naši krajini, za večino pa nekaj vsakdanjega. Gozdovi pokrivajo več kot polovico celotnega ozemlja Slovenije, to nas uvršča v sam vrh med evropskimi državami; večji delež gozdov imata samo še Finska in Švedska.
Toda gozd ni le vsota dreves in živali, je nekaj globjega in vsestransko pomembnega. Gozd je sklenjen sestoj gozdnega drevja, ki pa ne raste samo, ampak skupaj z ostalimi prizemnimi rastlinami. Tvori torej življensko skupnost rastlin, kjer najdejo domovanje tudi številne živali. Med rastlinami in živalmi je vzpostavljeno dinamično ravnovesje. Gozdarji, ki gospodarijo z našimi gozdovi, se tega že dolgo zavedajo, v zadnjem času pa tudi vse več ljudi spoznava, da je gozd pribežališče pred industrijskim svetom, prostor za rekreacijo in spoznavanje narave.
Prav iz tega razloga so gozdarji leta 1991 uredili krožno gozdno učno pot, ki se prične na Planini, vodi do planinskega doma na Mirni gori in nato po stari cesti nazaj na Planino. O poteku poti in stojiščih se seznanimo na informativni tabli, postavljeni na parkirišču sredi vasi. Tudi ostale oznake, ki so gosto posejane vzdolž cele poti, so delo prizadevnega upokojenega gozdarja Franca Janeža. Na poti se lahko seznanimo s posameznimi drevesnimi vrstami in ostalimi značilnostmi gozda. Lične napisne tablice in nadkriti panoji nam povedo marsikaj zanimivega, tudi to, da ima bukovo drevo 25 km korenin, ter da hektar gozda letno prečisti okoli 70 ton prahu. Posebej so označeni posamezni tipi gozda, seznanimo se z naravnim in umetno zasnovanim gozdom, zaraščajočo košenico, ustavimo se pri krmišču za divjad in še na več drugih mestih.
Točno na višini 1000 metrov stoji planinski dom in to je tudi najvišja točka gozdne učne poti. Tu se lahko okrepčamo in v lepem vremenu iz razglednega stolpa na zvoniku nekdanje cerkve sv. Frančiška uživamo ob prelepih razgledih vse do Karlovca in Kleka.
Ob povratku z gore pa je učna pot speljana po stari cesti. Najprej pridemo do Zmajeve doline, pot pa nas vodi naprej mimo Planinske Luže in struge nekdanjega hudournika nazaj na Planino.
Gozdna učna pot pa ni zanimiva samo v poletnih mesecih v času vegetacije, poseben čar ima tudi sedaj v zimskem času. Skrivnostno tihoto gozda zmoti le kak glas ptice. Če pa imamo to srečo, da si prvi utremo gaz po novozapadlem snegu skozi Zmajevo dolino, pa je doživetje še toliko lepše…vsaj za nekatere.
Tekst in foto: Vinko Kukman
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se