Arhiv Lokalno.si

L. M.

Muzej na prostem Pleterje, ki je postal ena od najbolj priljubljenih in obiskanih postaj na poteh odkrivanja in spoznavanja dolenjske kulturne in naravne dediščine, bo zelo verjetno čez nekaj let dobil drugo lokacijo.

Razlog je preprost in razumljiv – pleterski samostan, ki je edina še živa kartuzija v jugovzhodnem delu Evrope, potrebuje več miru in tišine, česar pa ji muzej, ki je nastal v njeni neposredni bližini, ne zagotavlja. Muzej, ki se nahaja na travniku, kjer so bili v srednjem veku samostanski ribniki, je bil sicer ustanovljen, da se ohrani ogrožene avtohtone lesene objekte iz 19. stoletja. Gre za več starih kmečkih zgradb, kakršne so bile značilne za Šentjernejsko polje 19. stoletja. Vse so bile prenesene v Pleterje iz okoliških vasi po letu 1990, ko je muzej začel nastajati. Kot pravi vodja ekonomije samostana Jože Simončič, je tedanji prior imel v mislih bolj samostansko recepcijo, kjer bi bili obiskovalcem naprodaj njihovi izdelki, “a ko so bili objekti tu, se je videlo, da za to dejavnost niso primerni. Treba je razumeti sedanje zahteve kartuzijanske družine po miru in tišini, saj gre za red puščavnikov, ki živi odmaknjen od civilizacije. Splošno načelo je, da v bližini takih samostanskih hiš ni objektov, ki privabljajo ljudi. Kartuziji se mora zato muzej podrediti. Prav je, da se že sedaj o tem pogovarjamo, saj bi bilo neodgovorno, da bi se prepozno zavedli teh problemov, saj lahko hišo tudi ukinejo,” meni Simončič, ki obenem razume, da mora tudi muzej na prostem imeti svojo perspektivo. Več prireditev bo privabilo več obiskovalcev, lažje bo vzdrževanje vseh objektov. Kartuzija že sedaj skrbi za tri hektare streh! Sicer pa pravi, da so k miru kartuzije zelo pripomogle pred petimi leti postavljene table z napisom Območje tišine. “Ne gre za drugega, kot da se ljudje odpovedo nepotrebnemu hrupu. Odziv je dober - obiskovalci so tišino sprejeli kot vrednoto in kvaliteto.”

Za muzej na prostem že trinajst let lepo skrbi domačin Simon Udvanc, ki je bil letos med štirimi nagrajenci za zgledne dosežke pri ohranjanju in uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine Naša Slovenija 2010. Dela z vzdrževanjem tega pomembnega spomenika tradicionalnega stavbarstva je več kot dovolj, saj gre za šest objektov, kritih s slamo. Osrednji del muzeja je Kegljičeva hiša s črno kuhinjo iz leta 1833. Zraven je dvojni kozolec toplar, svinjak, pod, vodnjak in stranišče “na štrbunk”. V Baničevi hiši je predstavljeno lončarstvo, nekoč tako značilna obrt v šentjernejski dolini. Tu je tudi muzejska trgovina, kjer obiskovalci lahko kupijo ročno izdelane lončarske izdelke ter druge spominke dolenjske domače obrti. V muzeju je možnost brezplačne uporabe interneta, čudovito naravo v bližnji okolici pa lahko spoznajo tudi s kolesi, ki se jih da najeti.

Udvanc pozna in razume težnje Kartuzije Pleterje, da se muzej na prostem preseli drugam, in glede na to, da je šentjernejska občina z županom Francem Hudoklinom obljubila tudi finančno pomoč pri vzdrževanju objektov, meni, da bi bilo prav, da ostane muzej na območju občine. Do zdaj je kompleks sproti vzdrževal sam, zgolj s prodajo vstopnic in pomočjo nekaterih dobrosrčnih posameznikov in podjetij. A stroški so veliki in trenutno bi bilo treba zamenjati tri slamnate strehe: kozolca (ki je tudi sicer v najslabšem stanju), poda in hiše. “Predračun krovca samo za streho kozolca znaša 17 tisoč evrov,” je povedal Udvanc, ki je lani na svoje stroške ter s pomočjo Kartuzije kar sam zamenjal slamnato streho na svinjakih. Zdaj upa, da bo čim prej pridobil vsa potrebna soglasja, da se javi na razpis kmetijskega ministrstva, da za obnovo pridobi čim več prepotrebnih sredstev.

Seveda se o selitvi muzeja na prostem že pogovarja s Kartuzijo in šentjernejsko občino, čeprav bo muzej na prostem v Pleterjah še domoval do leta 2015, kot je zapisano v pogodbi. “Do takrat pa bi radi našli dobro rešitev oz. lokacijo in naredili bomo vse, da muzej ostane v naši občini in je še naprej edinstvena turistična točka ter daje zaposlitve našim ljudem,” meni župan Hudoklin in dodaja, da bo občina v novem proračunu skušala zagotoviti del sredstev za vzdrževanje objektov, trudili pa se bodo tudi na raznih razpisih.

L. Markelj

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu 5. avgusta 2010.

Arhiv Lokalno.si