Matija Totter - Jandreč Matiček, kmet, ljubiteljski etnolog
Rojen 7. februarja 1873 v Gribljah (Bela krajina), umrl 17. marca 1950 v Balmorhea, Texas, ZDA

Običajno pišem o ljudeh, ki so dosegli pomembno izobrazbo ali ustvarili znanstvena ali umetniška dela. Matiček (Matija, Matt, Mathias) ni tak; je pa v okviru svojih možnosti odločilno vplival na ohranjanje običajev in opisovanje navad Belokranjcev in tako pustil pečat.

Matija Totter se je rodil v kmečki družini mami Marjeti (roj. Štrucelj) in očetu Andreju kot peti od osmih otrok pri »Jandrečih« v Gribljah.

Kot mladostnik je v okolici veljal za »čudaka«, saj je v nasprotju z drugimi fanti, ki so v nedeljo zahajali v gostilno in na plese, najraje sedel pod domačo tepko in prebiral knjige ter zapisoval pregovore, šege, običaje. Za zbiranje pomembnih informacij o življenju Belokranjcev ga je navdušil Janko Barle – semeniščnik v Zagrebu (pozneje zelo ploden pisec in škofov tajnik), s katerim sta preživela del otroštva in si pozneje dopisovala. Kot je zapisal Barle v zahvali v Domu in svetu, je zanj popisal »Pirovske (ženitovanjske) običaje v Beli krajini«, navade pastirjev ob praznovanju »Križevega« (pastirski praznik), običaj »Kresovanja« (večer pred dnem sv. Janeza Krstnika) in besedilo kresne pesmi in podobno. Nekateri običaji so v pozemeljski fari kmalu po tem ugasnili. V Beli krajini je bilo besedilo kresnih pesmi po vaseh različno, kot živo (z ohranjanjem običaja specifičnega kresovanja) pa se je do današnjih dni ohranilo le v adlešiški fari. Tudi minister dr. Niko Zupanič - Švarski Mike iz Gribelj se mu je v »Slovenskem etnografu« zahvaljeval za njegov prispevek pri ohranjanju narodnega bogastva.

V zanosu ustvarjalnega dela se je kljub domači stiski odloči za šolanje in se star 16 let odpravil peš v Novo mesto, da bi se vpisal v nižjo gimnazijo. Ker sredstev ni imel, je zaprosil frančiškane za hrano in stanovanje. Sicer dobrodušen opat Florentin Hrovat ga je zavrnil, rekoč, da je prestar za začetek šolanja in mu svetoval, da si najde družino, kjer bi lahko bil hlapec. Odločil se je emigrirati v Ameriko (Zupanič pravi, da »že tretji generaciji Jandrečih plug ne diši, pač pa se bolj držijo gosli in knjige«). Pridružil se je starejšemu bratu Jakobu v St. Paolu v Minnesoti (danes je tu doma smučarka Lindsey Vonn), ki je bil cerkovnik v slovenski stolni cerkvi (tudi danes je v tej cerkvi orglar z enakim imenom …(?)). Zaradi ostre klime v Minnesoti je kmalu zapustil brata in si ustvari dom v toplem Texasu. Tu se mu je pridružil še mlajši brat Janez, ki je tudi zapustil rodno grudo. In čeprav sta se doma oba želela izogniti kmečkemu delu, sta najela farmo bombaža in odprla trgovino v mestecu Saragosa. Matiji se je v zakonu z Angležinjo Agnes rodilo 8 otrok in cela družina je bila vpeta v delo na farmi. Med njunimi uspešnimi otroki je potrebno izdvojiti najmlajšega med sinovi - prof. dr. Johna Randolpha Totterja, svetovno znanega biokemika, ki je med drugim za Atomic Energy Commission vodil projekt raziskave posledic eksplozije atomskih bomb nad Hirošimo in Nagasakijem – vreden 92 milijonov dolarjev.

Matija se v Slovenijo nikoli več ni vrnil, do smrti pa je ohranjal stike tudi z Zupaničem in Barletom. Njegov sin dr. Johan Randolph Totter je Griblje obiskal dvakrat – ob priložnosti obiska Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani. Znana osebnost je tudi Matijeva nečakinja Audrey Totter, filmska zvezda v obdobju Filma noir.

Na kmetiji Jandrečih danes ekološko kmetuje Ciril z družino in se poleg kmetovanja in predelave na domu ter opravljanja storitev zelo uspešno ukvarja tudi s športom – je izjemen tekač – maratonec.