Umrla ena najbolj znanih slovenskih ilustratork
V starosti 97 let je umrla slikarka in ena najbolj znanih slovenskih ilustratork Ančka Gošnik Godec, poročajo mediji. Z ilustracijami je opremila več kot 100 knjižnih del za otroke, med katerimi so Muca Copatarica, Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Mamka Bršljanka in Lučka Regrat.
Ančka Gošnik Godec se je rodila v Celju leta 1927, diplomirala pa je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je opravila tudi podiplomski študij grafike pri Božidarju Jakcu. Študijsko se je izpopolnjevala tudi v Parizu. Uvršča se v generacijo slovenskih ilustratorjev, ki je utirala pot tej likovni zvrsti pri nas.
Na svoji ustvarjalni poti je med drugim objavljala v revijah Ciciban, Cicido, Pionir, Pionirski list, Kurirček in Tabor. Risala je tudi križanke in uganke ter sodelovala s Televizijo Slovenija pri animiranih slikanicah.
Znane pa so predvsem njene knjižne ilustracije. Podpisala se je pod več kot 100 slikanic in otroških knjig, med njimi so Muca copatarica, Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Zelišča male čarovnice, Iščemo hišico, Slovenske ljudske pravljice, Tri botre lisičice, Zverinice iz Rezije, Babica pripoveduje, Mamka Bršljanka, Lonček, kuhaj, Za devetimi gorami in Lučka Regrat.
Ob njeni 90-letnici so pri Mladinski knjigi izdali knjigo pravljic Zlata skledica z njenimi podobami, njene podobe so zbrane tudi v antologiji Zlata ptica, ki je izšla leta 2011.
Ančka Gošnik Godec je za svoje delo prejela vrsto nagrad. Mladinska knjiga ji je podelila tri Levstikove nagrade, leta 1997 je prejela nagrado za življenjsko delo Hinko Smrekar. V Beogradu so ji leta 1961 dodelili nagrado mlado pokolenje, kjer so jo večkrat ovenčali tudi z zlatim peresom, leta 1965 je prejela nagrado knjižnega sejma v Beogradu in nagrado na razstavi najlepših knjig v Leipzigu. Leta 1975 in 1980 so ji v Ljubljani dodelili plaketo zlata slikanica, v letu 2000 pa je bila uvrščena na častno listo združenja za uveljavljanje mladinske književnosti IBBY.
Lani je prejela nagrado Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost za življenjsko delo. "Svoje delo sem imela zelo rada in vesela sem bila vsakega dobro dokončanega izdelka," je takrat poudarila. Zanjo je bila tako vedno največja nagrada, če ji je neko delo uspelo.
