##IMAGE-2507960##

V preddverju Športne dvorna Kočevje je do 20. maja na ogled razstava o projektu MSNZ z naslovom Uporniki z razlogom, avtorja Albina Mikuliča, ki jo je pripravil v sodelovanju z raznimi organizacijami in s posamezniki, ki zaradi spoštovanja do projekta MSNZ želijo, da se ohrani v zgodovinskem spominu Slovencev.

Vojaški muzej Slovenske vojske ima temeljno nalogo, da pri Slovencih ohranja vojaški zgodovinski spomin. Kljub razmeroma kratkemu obstoju muzeja je že večkrat opravljali različne naloge, ki so zahtevale veliko proučevanja, sodelovanja s podobnimi muzeji, časa, predvsem pa osebne zavzetosti nosilcev posameznih projektov.

Priprava razstave o Manevrski strukturi narodne zaščite sodi v vrh teh prizadevanj. Izziv je bil velik, saj je to obdobje žal še vedno premalo raziskano, predvsem pa javnosti premalo znano. In to kljub letošnji večji aktivnosti.

Bistvene politične spremembe konec osemdesetih let v Evropi in razpad Jugoslavije so imeli pomembne posledice tudi za Slovenijo. Proces proti četverici leta 1988 je bil zagotovo odločilen. Aretacija, sojenje in obsodba Janše, Zavrla, Borštnerja in Tasiča so v Sloveniji povzročili buren odziv javnosti. Dogodki so si sledili zelo hitro. Majniška deklaracija, sprava v Kočevskem rogu, vrnitev miličnikov s Kosova v začetku leta 1990, to je bilo prvo dejanje nepokorščine zveznim organom, večstankarske volitve po 52 letih in volitev predsednika Predsedstva Republike Slovenije so le nekateri najpomembnejši dogodki tega obdobja.

Jugoslovanska ljudska armada, ki je bila po ustavi skupna oborožena sila vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, se je predvsem po smrti Tita razglašala za tako imenovano hrbtenico političnega sistema. Armada političnih sprememb ni spremljala neprizadeto. Že leta 1988 je bila izpeljana reorganizacija JLA, v Ljubljani je bilo ukinjeno armadno poveljstvo, 5. vojaško območje pa je bilo v Zagrebu. Od tam so poveljevali enotam JLA v Sloveniji.

Leta 1968 so bile v Jugoslaviji ustanovljene enote Teritorialne obrambe. Slovenska TO je bila med najbolje usposobljenimi in opremljenimi v Jugoslaviji. JLA je to dobro vedela, kar pa so dokazovale tudi kadrovske spremembe v vrhu TO RS, v katerem so bili zveznim organom lojalni oficirji JLA. V začetku leta 1990 je bil izdan ukaz o pripravi poročil o količini ter lokacijah orožja TO na vseh ravneh. To je bila le priprava za izdajo zloglasnega ukaza SZ 625/1-90 z dne 15. maja 1990, na podlagi katerega je bila TO razorožena. Zaposleni v TO, predvsem rezervni častniki, so bili pred težko preizkušnjo. Aktivni oficirji JLA, zaposleni v TO, ki so bili na ključnih položajih, so zahtevali brezpogojno oddajo orožja. Kljub veliki verjetnosti, da bo imelo neizpolnjevanje ukaza hude posledice, so se mnogi odločili, da orožja ne oddajo. Dodatna težava je bila, ker tudi republiško vodstvo ni bilo seznanjeno z oddajo orožja, na republiški ravni pa je v tistih dneh potekala zamenjava vlade. Po dveh dneh negotovosti je republiški sekretar za ljudsko obrambo poslal občinam brzojavko o ustavitvi oddaje orožja. Klub temu je bila TO že večinoma razorožena.

Iz začetnega spontanega odpora proti nezakonitemu odvzemu orožja je nastala ena najbolje organiziranih in najbolj konspirativnih akcij v novejši zgodovini Slovenije, to je bil projekt Manevrske strukture narodne zaščite.

V strogi tajnosti je bilo treba organizirati obrambne sile, ki bi skupaj z milico vojaško zavarovale demokratične spremembe v Sloveniji. Začelo se je obdobje, ki za mnoge, ki so bili vključeni v MSNZ, ni bilo lahko. Marsikdo je bil dopoldne na delovnem mestu, ponoči pa je opravljal različne naloge, pogosto zelo tvegane in tudi naporne.

Veliko je bilo primerov odvzemov lastnega orožja iz vojaških skladišč, nastajala so skrivna skladišča orožja, streliva, minskoeksplozivnih sredstev in vojaške opreme. Lokacije teh skladišč so bile prilagojene okolju in zahtevam po varnosti. Vinska klet, senik, garaža in shrambe v stanovanjskih hišah so bili pogosto prostor, ki je bil začasno namenjen shranjevanju vojaške opreme. Dejstvo, da nobeno od teh skladišč ni bilo odkrito, veliko pove o odgovornem ravnanju posameznikov, ki jim je bila oprema zaupana.

Zbrani obveščevalni podatki so omogočili pripravo ocene možnosti delovanja JLA v Sloveniji. Te ocene so bile podlaga za v začetku septembra leta 1990 sprejete Direktive za demonstracijsko, delno ali popolno uporabo Manevrske strukture narodne zaščite. V teh dokumentih je bila JLA prvič omenjena kot morebitni agresor oziroma ključna nevarnost za slovensko osamosvojitev. Na pokrajinskih ravneh so na podlagi tega dokumenta pripravili dokumente, prilagojene uporabi enot MSNZ v posameznih pokrajinah. Veliko omenjenih dokumentov je bilo naslednje leto uporabljenih v vojni za Slovenijo.

Konec septembra 1990 je bilo organiziranih 13 pokrajinskih štabov MSNZ in 62 občinskih štabov MSNZ, organiziranih pa je bilo tudi sedem brigad in en odred. V MSNZ je bilo vključenih približno 21.000 pripadnikov. Na republiški ravni sta projekt vodila Janez Janša in Igor Bavčar, operativno pa Tone Krkovič.

V projektu MSNZ je imela pomembno vlogo tudi milica. Na pokrajinskih ravneh so bili imenovani koordinatorji iz miličniških vrst, na občinskih ravneh pa posamezniki, ki so opravljali operativne naloge. Milica je spremljala in varovala prevoze orožja in streliva, varovala ključne osebe v projektu in nadzorovala gibanje pripadnikov in enot JLA. Konec septembra je bilo približno 1300 miličnikov vključenih v projekt MSNZ. Na republiški ravni je projekt vodil Vinko Beznik, operativno pa Jože Kolenc.

4. oktobra leta 1990 je bil projekt MSNZ uradno končan. S sprejetjem amandmajev in ustavnega zakona konec septembra 1990 je Manevrska struktura narodne zaščite prešla v sestavo Teritorialne obrambe Republike Slovenije, ki jo je vodil major Janez Slapar.

Leta 1992 je bila pri specialni brigadi MORiS ustanovljena veteranska organizacija, ki je vključevala organizatorje projekta MSNZ. Pripadniki brigade so se tega leta zavezali, da bodo ohranjali zgodovinski spomin na projekt MSNZ.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je leta 2000 odlikoval pripadnike MSNZ z najvišjim državnim odlikovanjem Zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.

Razstava o projektu MSNZ, imenovali smo jo Uporniki z razlogom, prikazuje del tega časa. Pripravili smo jo v sodelovanju z raznimi organizacijami, s posamezniki, ki zaradi spoštovanja do projekta MSNZ želijo, da se ohrani v zgodovinskem spominu Slovencev.

Zavedam se, da je še veliko neprikazanega in da si bomo morali še naprej prizadevati za primerno ovrednotenje vloge in pomena projekta MSNZ. Prepričan sem, da bomo to tudi storili.

Vsem, ki ste sodelovali pri pripravi razstave Uporniki z razlogom, se za vaš prispevek najlepše zahvaljujem.