Arhiv Lokalno.si

Na začetku letošnjega šolskega leta smo v 5. b razred dobili novega sošolca z imenom Larsen. Lepo smo ga sprejeli in hitro postali prijatelji. Njegova mama je Nizozemka, oče pa Slovenec. Larsen se je rodil na Nizozemskem, kjer je živel štiri leta. Potem so se preselili na Gorenjsko, kjer se je rodila sestrica Lexi. V lanskem letu pa so si svoje novo domovanje v uredili v Gradencu in tako smo se spoznali.

Med letom smo ga večkrat povprašali o njegovi rojstni deželi. Tako so odmori včasih prehitro minili, mi pa smo imeli še veliko vprašanj. V dogovoru z razredničarko sta z mamico pripravila predstavitev te lepe dežele. To se je zgodilo v četrtek, 3. 6. 2010, pri razredni uri. Vsi učenci četrtega in treh petih razredov smo nestrpno čakali predstavitev.

Larsnova mami se je zelo lepo na to pripravila. Najprej smo izvedeli, da je ta dežela veliko večja od Slovenije, da je ravninska in ima zelo veliko kolesarskih stez. Tudi njihova obala je zelo dolga in jo pokriva mivka. Zastava je rdeča, bela, modra in brez grba. Na posnetku smo poslušali njihovo himno, ki je najstarejša na svetu. Z zanimanjem smo prisluhnili, ko nam je pripovedovala o Svetem Nikolasu oziroma Miklavžu, ki otrokom prinese darila. Pripelje se z ladjo iz Španije, spremlja pa ga Črni Peter. Prisluhnili smo tudi pesmici, ki spremlja ta dogodek ter se posladkali s tradicionalnimi piškotki Speculas. Sledila je zgodba o bolj žalostnem dogodku iz nizozemske zgodovine, kjer se je med drugo svetovno vojno skrivala židovska družina Frank. Njihova hčerka Anna je v temni sobici ves čas pisala dnevnik. Po vojni ga je v obliki knjige izdal njen oče, saj so Anno ustrelili tik pred svobodo. Posebnost te dežele so tudi tulipani in mlini na veter, ki pa jih je danes že veliko manj kot v preteklosti. Larsen nam je pokazal lesene cokle, ki jih ponekod na kmetih uporabljajo še danes. Dežela je poznana tudi po različnih vrstah sira; enega smo tudi poskusili in si bili enotni, da je res odličen.

Spoznali smo njihovo narodno nošo, ki je precej drugačna od naših.

Ura je prehitro minila in še bi se lahko pogovarjali. Popotovanje v to zanimivo deželo smo zaključili z malo učno uro nizozemščine - Larsen nas je namreč poskusil naučiti nekaj vsakdanjih fraz v nizozemskem jeziku. 

Učenci 5.b OŠ Žužemberk
in razredničarka Ivanka Pelko