Volna je zakon … ženske pa tudi
Takšen je naslov razstave, ki jo je v Primožičevi hiši v Črnomlju na predvečer praznika žensk postavila mojstrica Tončka Jankovič. Na ogled bo še mesec dni.
Imetnica certifikatov: Rokodelstvo Art&Craft Slovenija, Belokranjsko in Save (mednarodna organizacija s sedežem v Švici je v Slovenijo podelila 5 certifikatov 4 prejemnikom) je svoje uporabne volnene umetnine, ki jih ustvarja iz naravne ovčje volne, ponovno predstavila javnosti. Na povabilo RIC Bela krajina je tako v okviru dogodkov Razvajaj se v mestu, po kulturnem programu z mladim rogistom Davidom Migaličem ob spremljavi prof. Andreja Kuniča na klaviaturah, razstavo odprla podžupanja občine Črnomelj Maja Kocjan. Tončka Jankovič, ki sta jo v skrivnosti pletenja in kvačkanja z ovčjo volno že v ranem otroštvu uvedli mama Marica in babica Ljudvika, je doživela ponovni preporod v ustvarjanju ročnih del z zaposlitvijo v KP Kolpa, ki je pred skoraj dvema desetletjema ponovno oživel številne (skoraj) pozabljene dejavnosti. Tončka pletene, kvačkane in polstene izdelke ustvarja iz naravne volne slovenskih avtohtonih pasem ovac. Še posebej atraktivna je uporaba volne ogrožene belokranjske pramenke, ki je ponos deželice na sončni strani Gorjancev. Ogrožene avtohtone pasme živali bomo ohranili le, če bomo uporabljali njihovo mleko, meso, volno, roževino … Tončka ne le ustvarja, pač pa svoje bogato znanje in spretnost uspešno prenaša na druge, še posebej pomembno - tudi na mlajše rodove, saj je skozi njeno šolo šla množica osnovnošolcev in srednješolcev. Razstava bo na ogled še mesec dni in vljudno vabljeni, da si jo ogledate. Mogoče boste presenečeni kaj vse lahko spretne roke oblikujejo z gnetenjem, kvačkanjem in pletenjem. Eden od razstavljenih eksponatov na razstavi – Vila Kolpijanka pa je plod timskega dela skupine belokranjskih mojstric.
Večer se je nadaljeval na drugem dogodku RIC Bela krajina in Društva vinogradnikov Črnomelj: Ženskem večeru v Črnomaljski kleti, kjer so dame razvajali s penino, … dobrodošli mučeniki pa so si jo lahko kupili.
Volna je bila v pradavnini verjetno eden glavnih razlogov za udomačitev ovce, saj je omogočala odlično zaščito pred mrazom, vročino in dežjem. Za to obdobje sicer še težko govorimo o volni, kot jo poznamo danes, saj se je s selekcijo in križanjem ovac njena kakovost izboljševala. Ves čas so se izpopolnjevali tudi postopki predelave volne in plemenitenja volnenega blaga. Ob vsem tem smo grobo domačo volno kmalu po drugi svetovni vojni popolnoma zanemarili, saj z razvojem sintetičnih vlaken ni več primanjkovalo oblačil. Sočasno z odklonilnim stališčem oblasti do kmetovanja, zlasti reje drobnice je belokranjska pramenka postala maloštevilna, ogrožena pasma. Ta panoga je doživela svoj preporod po osamosvojitvi in bila dobro desetletje edina živinorejska panoga, ki je beležila rast. Ohranitev belokranjske pramenke je pomembna zaradi izvirnega genetskega materiala in kulturne dediščine, povezane s predelavo volne. Čeprav je namenjena predvsem prireji mesa, predstavlja njena volna dragoceno surovino, ki jo je možno koristno uporabiti. Znanja in orodja za pridelavo in predelavo volne so v Beli krajini še ohranjena, potrebno pa jim je dodati nova spoznanja, ki jih je prinesel sodobni razvoj.
Še zanimivost: potem, ko je bilo po drugi svetovni vojni polstenje (filcanje) ovčje volne v naših krajih povsem pozabljeno, smo 8. marca 2007 prvič organizirali oživitveni tečaj te spretnosti (v nadaljevanju še druge) v Adlešičih in danes imamo v Beli krajini zavidljivo število mojstric (tudi nekaj spretnih mojstrov), ki se ukvarjajo s to dejavnostjo.
Volna je zakon, ženske tudi in kot so rekli obiskovalci razstave - Tončka je zakon.
