Šmarna gora po dolenjsko
V 14. stoletju, ko so romali h kapeli device Marije, je pomenila Šmarna gora (669 m), osamelec Holm med polhograjskim hribovjem in Ljubljano, skoraj konec sveta. Danes pa je po besedah Mihe Ledinka, legendarnega gostilničarja, prejemnika prestižne nagrade za življenjsko delo v gostinstvu in nagrade Vala 202, trim kabinet v naravi za Ljubljano. Je največkrat obiskani hribček v Sloveniji. Dolenjci imamo svoje hribčke, a fotografije s čudoviti razgledi z Šmarne gore, so pritegnile trideset udeležencev, da so se odzvali vabilu na planinski izlet na Šmarno goro v torek, 30.1.2024.
Pri izbiri društvenih pohodov upoštevam fizične sposobnosti večjega dela naših pohodnikov, možnosti uporabe javnega prevoza do izhodišča, še posebej, ker imamo upokojenci možnosti brezplačne uporabe le teh.
Jutro je nakazovalo sončen dan, veseli obrazi udeležencev in pripravljenost naših prijateljev iz PD Šmarna gora, da nas pričakajo v Tacnu in vodijo po poteh, kjer so kot doma, je bilo zagotovilo za lep izlet. Vožnja z vlakom do Ljubljane in nato z lokalnim prometom do Tacna je hitro minila. Pod vodstvom Marjana Kovačiča, dolgoletnega predsednika PD Šmarna gora, smo zagrizli v hrib čez korenine do Spodnje kuhinje in nato po romarski poti. Tudi naši člani, dobri pohodniki, so bili v pomoč, da smo po poteh, ob katerih so že prvi znanilci pomladi, kot so jetrnik, trobentice, mimo kapelic prišli do zvončka želja. Vsi smo se zvrstili in pozvonili za svoje želje. Verjetno vsi za zdravje, da nam bo še dolgo dano, da osvojimo kakšen hribček. Na vrhu pa ostaneš brez besed ob pogledu na Triglav, Kamniško savinjske Alpe, Krim, Trdinov vrh je bil v megli, na ljubljansko kotlino v snežni preobleki …
Na vrhu je Gostilna Slovenije, gostilna Ledinek, prejemnica dveh turističnih nagljev. Vodi jo hčerka Mihe Ledinka, Ana Nuša Češnovar, diplomirana geografinja, ki je že vse življenje povezana s Šmarno goro. Nadaljuje zgodbo , ki so jo zastavili starši in gostinska ponudba tradicionalnih jedi je več kot odlična, o tem smo se prepričali. Ko družina nastopa skupaj z zunanjimi sodelavci kot enotna ekipa, ne more biti drugače kot zgodba o uspehu. Miha Ledinek nas je popeljal v zgodovino Šmarne gore, ogledali smo si notranjost Cerkve matere Božje iz 18. stoletja, ko je bila baročna cerkev postavljena na temelju romanske cerkve. Ima pet oltarjev, štiri zvonove in čudovite freske, ki jih je naslikal Matevž Langus. Posebno je zanimiva poslikava družine Jakoba Aljaža, triglavskega župnika, takrat še kot dojenčka, zraven pa dr. France Prešern in Julija Primic. France Prešern je takrat poziral v živo. Zgodovina je zelo bogata in še veliko bi se dalo napisati. Priporočam ogled. Po skupinskem fotografiranju povratek do izhodišča po isti poti. Avtobus mestnega prometa je prišel ravno ob našem povratku, kot naročen, in nas zapeljal v center Ljubljane blizu železniške postaje.
Vožnja domov je ob veselem klepetu in delanju načrtov za naprej hitro minila. Veselimo se planinskega izleta na pustni torek na Vrhtrebnje in seveda na krofe v slaščičarni Julija. Konec meseca pa na Janče. Vabljeni, skupaj je lepše!
