Arhiv Lokalno.si

Po 18-dnevnem uspešnem potepanju po Ameriki smo se Vodlani vrnili domov. Bilo je lepo, še lepše se je bilo vrniti.

Po tekmovanju v Providencu sta Sebastijan in Luka nadaljevala z uspešnim tekmovanjem tudi v Orlandu, kjer sta tekmovala na nacionalnem tekmovanju Združenih držav Amerike. To je eno od največjih tovrstnih tekmovanj v Ameriki, na katerem se je zbralo več kot 2.000 tekmovalcev  predvsem iz južnega zahodnega dela Amerike. Na tem tekmovanju so se zbrali med drugim tudi njihovi najboljši steparji. Tekmovanje se odvija v vseh zvrsteh modernih tekmovalnih plesov, tako da je bila izredna konkurenca, saj tekmovalci tekmujejo tudi v absolutni konkurenci, razvrščeni le v starostne kategorije. Amerikanci imajo tudi svojo posebno zvrst plesa, ki je kombinacija plesa in akrobatike. Tovrstna tekmovanja so zanje tudi izbirna tekmovanja za udeležbo na svetovnem prvenstvu, ki bo decembra v Reisi. Po izboru gredo uvrščeni v reprezentanco in v kampe, kjer se intenzivno pripravljajo za svetovno prvenstvo.

Njihova tekmovanja se tudi razlikujejo od klasičnih tekmovanj, kjer se tekmovalci uvrščajo po vrstnem redu. Na tovrstnih festivalih, kot jih tudi imenujejo, sodi pet sodnikov, ki prisodijo vsaki točki določeno število točk. Najslabša vsota točk in najboljša se brišeta in na koncu seštevek točk določi nagrade. Nagrade so razvrščene  na bronaste, visoke bronaste, srebrne, visoko srebrne, zlate in elitno zlate, odvisno od prejetega števila točk. Sebastijan in Luka sta s svojo točko Vodlan brother's bar ponovno navdušila občinstvo in prepričala sodnike, da so jima tudi v Orlando podelili najvišjo možno nagrado Elite Gold.

Po popoldanski osvojitvi nagrade v paru je zvečer nastopil tudi Luka, ki pa je svojo točko tokrat odplesal bolj z rutino in ne toliko z žarom in sproščenostjo, ki ga sicer krasita. Verjetno je dolgočasna odsotnost od doma le pokazala svoje zobe. Seveda je nekaj pristavil tudi šestdnevni dopust v Vegasu ter utrujenost in nasičenost od vsega ameriškega. Slovenija je le Slovenija. Kljub vsemu je tudi on dobil najvišje priznanje Gold za svojo točko  iz filma Maska. Veseli dejstvo, da so tudi tukaj sodniki in trenerji pohvalili njun ples in ju spraševali o vsem mogočem.

Na splošno nam je Amerika odkrila neke druge poglede na ples in tudi na življenje nasploh. Amerikanci ples jemljejo bolj skozi sproščeno druženje in ne toliko skozi tekmovanje. Se mi zdi, da drug drugemu uspeh bolj privoščijo in se vsakega tudi najmanjšega uspeha izredno veselijo. Ko smo bili na banketu, kjer so podelili tudi denarne nagrade in plesne štipendije, so se vsi družili kot ena velika družina. Bilo nas je preko tisoč in to je bilo rajanje, in rajali so vsi, plesalci, starši, sodniki in trenerji, ki so se veliko pogovarjali med seboj. Presenečen sem bil nad sodniki, ki so delovali kot vsi ostali, brez vzvišenosti in samopomembnosti, ki krasi slovensko sodniško srenjo. Se slikali, se pogovarjali in pogovarjali. Res jih je bilo lepo videti tako srečne in očitno brez vseh skrbi.

Videli smo kar nekaj dobrih show predstav v Vegasu. Jaz še vedno ostajam pri Gloverju, ki me je res fasciniral z stepom na “mestu”. Še dolgo ga ne bom mogel pozabiti, če ga sploh bom kdaj. Upam, da ga spoznam tudi osebno.

Tekst in foto: športni direktor in trener PK Lukec Krško
Dušan Vodlan

Arhiv Lokalno.si