Arhiv Lokalno.si

V Šokčevem dvoru smo, v sklopu četrte obletnice Javnega zavoda Krajinski park Kolpa, te dni snovali. Lanene niti, ki so jih minulo zimo predice spredle iz lanenih povesem, jih previle na rašek in tako dobljene štrenje pobelile s pepelovim lugom, pripravili za tkanje. To zimo bomo na naših novih krosnih (statvah) prvič tkali domače laneno platno, medtem ko usposabljanja in demonstracije postopkov ter opravil potekajo že skoraj dve leti. 

Ročna predelava lanu je mlajši generaciji (med katero sodijo tudi tisti, ki so že srečali Abrahama) danes precejšnja neznanka. Belokranjci se radi odenemo v lepe, bele noše, v to ''zanimivo posebnost, po kateri se ločimo od drugih Kranjcev in Slovencev, vse bolj pa se zdi, da bo Bela krajina 'bela' le še po imenu in belih brezah'' (povzeto po Šašelj I., 1909). Nekoč je domača bela obleka stala prav malo, saj so lan in konoplje pridelali doma, prav tako spredli in stkali. Skoraj vsaka Belokranjica je znala presti in večina gospodinjstev je imela svoja krosna.

Danes lahko na prste preštejemo tkalce in tkalke, najti pa jih je predvsem v Adlešičih in okolici. Na domačiji Cvitkovič predelave lanu nikoli niso opustili, še več: tu si lahko v Muzeju narodnih vezenin na Slovenskem pridobite dragocene informacije o tem, kako nastaja domače laneno platno in izdelki iz njega. V Rimu, na domačiji Raztresen, so posneli tudi dokumentarni film o predelavi lanu, ki jo negujejo in vključujejo v turistično ponudbo, v Adlešičih pa je še nekaj izkušenih predic in tkalk, ki svoje znanje prenašajo na vsakogar, ki se želi naučiti česa uporabnega.

V sklopu javnega razpisa CVŽU: Odpiranje sistemov izobraževanja in usposabljanja v širše okolje - Partnerstva, ki ga financirata ESS in MŠŠ, izvajamo pa trije belokranjski javni zavodi: Krajinski park Kolpa (izdelava orodij, usposabljanje za predelavo s pomočjo  izkušenih domačinov, ustvarjanje izdelkov iz lanu), RIC Bela krajina (promocija) ter ZIK Črnomelj (vodja projekta), preko usposabljanj in demonstracij predelave počasi že ustvarjamo končne izdelke iz lanu. Nastala so nova orodja za predelavo: tukača, trlica, greben, preslica, vreteno, kolovrat, vitlen in statve.

Poleg tradicionalno belokranjskih izdelkov pa z Jožico Brodarič - eno najpomembnejših modnih strokovnjakinj v Sloveniji, ustvarjamo moderne, a uporabne lanene predmete.

Zgodba o lanu - ''od semena do gvanta'' nas uči, usposablja, krasi in oblači.

Ko zgodbo spoznaš tudi sam in ko veš, koliko znanja in truda je potrebno vložiti v meter tkanine, zares petkrat premisliš in premeriš, preden enkrat odrežeš kos domačega lanenega platna (da ne bo tako kot anekdota o Juretu, ki je komentiral, "da je dvakrat odrezal in še je prekratko").

Na nedeljski delavnici smo niti navili na vitlen, prenos na statve bo končan do konca tedna.

 Tončka Jankovič

*(belokranjski pregovor, I. Šašelj, 1906: Bisernice iz Belokranjskega narodnega zaklada)