O neverjetnih ozdravitvah ljudi, ki obiskujejo srečanja Kroga prijateljev Bruna Grőninga smo že pisali. Tokrat pa so nas povabili na predavanje avstrijske zdravnice dr. Elisabeth Doggendorf. Predstavila in pojasnila nam je preverjene in zdravniško dokumentirane ozdravitve po duhovni poti s pomočjo učenja pokojnega zdravilca ter nam zaupala tudi svoj pogled nanje.

##IMAGE-2106681##

»Slavni nemški zdravilec Bruno Grőning je zapustil znanje o sprejemu naravne zdravilne moči, ki lahko vsakomur pomaga do trajnega zdravja. Danes se tako kot takrat še vedno po vsem svetu dogajajo ozdravitve dolgoletnih kroničnih bolezni, kakor tudi odvisnosti od drog in drugih zasvojenosti,« so na vabilo zapisali v Krogu prijateljev Bruna Gröninga, ki v svetu velja za eno največjih organizacij za ozdravitve po duhovni poti. Leta po njegovi smrti ga je ustanovila danes že pokojna učiteljica Grete Häusler, ki je ob njem doživela kar tri spontane ozdravitve »neozdravljivih bolezni« in postala njegova tesna sodelavka. Organizacija šteje okoli 80.000 članov in deluje na prostovoljni osnovi. »Vsi, ki pomagamo, to počnemo iz hvaležnosti,« pravijo. Nimajo članarine, financirajo se izključno s prostovoljnimi prispevki. Tako je po drugi svetovni vojni, ko so bili ljudje zaradi vojnih grozot, poškodb in travm tistega časa tako željni njegove pozornosti, deloval tudi Bruno. Ni želel denarja niti slave, vedno je trdil, da deluje le kot prevodnik življenjske zdravilne energije, ki kroži v vesolju in vstopa vanj, sam pa jo nato posreduje pomoči potrebnim, ki se ji odprejo in se nanjo naravnajo.   

Ni bilo preprosto

Preberite še ...

· Zanimivosti

Presenetite jo drugače kot običajno

Znotraj Kroga prijateljev je nekaj let pozneje nastala tudi medicinsko-znanstvena strokovna skupina zdravnikov ter začela skrbno preverjati in dokumentirati medicinske izvide in ozdravitve. Svoje izkušnje posredujejo na rednih predavanjih doma in v tujini. Na eno takih smo torej prišli v Postojno, tam je v polni dvorani hotela Kras svoja spoznanja predstavila dr. Elisabeth Doggendorf, splošna zdravnica v pokoju. Več kot trideset let je na kliniki v Gradcu zdravila večinoma bolnike s kroničnimi boleznimi, obravnavala je tudi nujne primere in asistirala pri različnih operacijah. Pozneje je imela zasebno prakso za akupunkturo in energijsko medicino.

Mnogi jo sprašujejo, kako se je kot zdravnica znašla na tej poti, in gospa, ki danes o teh medicinskih primerih predava po svetu, pravi, da vprašanje ni neutemeljeno in da ni bilo preprosto. Pred štiriindvajsetimi leti je prišla na podobno predavanje kot prepričana zdravnica uradne medicine. »Prvič sem slišala o neki nevidni moči,« se smeji. »Povedali so nam, da lahko to moč povsem zavestno sprejmeš in ona steče skozi tvoje telo ter ga zdravi, če v to zaupaš in verjameš. Zame je bilo to preveč, tega nikakor nisem mogla verjeti. Zavestno sem potem zbirala čisto drugačne izkušnje. Ampak hvala bogu, da me je potem kolegica zdravnica povabila v medicinski delovni krog, kjer zdravniki različnih področij zbirajo in preverjajo poročila o ozdravitvah po strogih kriterijih, imajo vse pripadajoče medicinske izvide, EKG-je, EEG-je, MR-je – to mi je bilo pa potem pisano na kožo.«

Prebrala je ogromno poročil bolnih ljudi, ki jih je uradna medicina zdravila brez uspeha, a so potem kar na lepem ozdraveli. »To me je globoko ganilo. Zame je bilo to skoraj neverjetno, ampak pred sabo sem imela črno na belem in morala sem verjeti. Vsak od nas nekaj nosi v sebi – v telesu ali na duši in vsega tega se lahko znebimo,« pravi. »Nikakor nisem hotela pasti v neko združenje, ezoteriko, ampak prepričala sem se, da je vse preverjeno, preden gre v javnost, in to me je pomirilo ter mi dalo varnost. Z vsakim naslednjim srečanjem sem dobivala večje potrditve, saj sem spremljala ozdravitve bolezni, ki so bile za uradno medicino neozdravljive.« Danes sodeluje v sedmih medicinskih delovnih krogih, o izkušnjah predava po vsej Avstriji in še šestnajstih drugih državah. Dva zanimiva primera s pripadajočimi diagnozami in izvidi nam je predstavila tudi v Postojni.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 49, 3. december 2024.