I. N.

##IMAGE-2565634##

Dušan Gorenc z Gor. Gradišča pri Dolenjskih Toplicah, ki ga večina pozna kot navdušenega jadralnega padalca, je že od mladosti krvodajalec. V Klubu za prosto letenje Kanja, ki šteje preko 120 članov, so tudi po njegovi zaslugi skoraj vsi padalci krvodajalci. Zaveda se namreč, da so športniki zaradi svoje dejavnosti bolj izpostavljeni poškodbam kot drugi, zato jih spodbuja, naj darujejo kri takrat, ko so zdravi.

Dušan je nedavno tako kot običajno vsake tri mesece daroval kri na Centru za transfuzijsko dejavnost v Splošni bolnišnici Novo mesto, a ta odvzem je bil nekaj posebnega, saj je bil zanj že stoti zapovrstjo, pa tudi zato, ker sta kri na krvodajalski akciji, ki jo je ob občinskem prazniku organizirala Občina Dolenjske Toplice, darovala skupaj s sestro Ivano, ki vodi tamkajšnjo krajevno organizacijo Rdečega križa. “Najbolj sem vesel, da krvi nisem še nikoli potreboval,” je poudaril ob jubilejnem odvzemu krvi in dodal, da si želi, da bi bilo tako tudi naprej.

“26. 3. 1977 je bilo prvič,” pove natančen datum prvega odvzema krvi, ki je zabeležen v njegovi krvodajalski dokumentaciji. Spominja se, da so takrat kri darovali skupaj z mladinci. “Kot otrok sem bil pogosto slabokrven. Na krvodajalski akciji mi je zdravnica Baragova dejala, da je zame še posebej dobro, da darujem kri, da se ta obnavlja,” se spominja. Od takrat jo je redno daroval vsako leto vsaj enkrat ali dvakrat, zadnja leta pa kar na tri mesece. Krvodajalstvu je predana vsa družina, krvodajalca sta tudi oba sinova in žena. “Če rad pomagaš, je to, da daruješ kri, najmanj, kar lahko narediš,” meni Dušan.

Kot poklicni gasilec je zaposlen v novomeški Krki. Tam dela v izmenah, zato, pravi, je lahko dejaven na mnogih področjih. Kot je nekoč dejal eden njegovih znancev, je Dušan povsod, kjer ga potrebujejo: med sodniki porotniki, v priložnostnem pevskem zboru, polharskem društvu, na sredinih večerih kartanja, v turističnem društvu … Ena od dejavnosti je tudi delo v krajevni organizaciji Rdečega križa v Dolenjskih Toplicah. “Ko je sestra prevzela predsedniško mesto v krajevnem odboru Rdečega križa, sem ji pomagal in v Rdečem križu delujem še danes. Pomagam pri prevozih prehrambnih paketov v oddaljenejše kraje, pa tudi pri raznih akcijah, dela v RK nikoli ne zmanjka,” pove.

Irena Novak

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu 22. julija 2010.