##IMAGE-2212983##

Tudi letos smo že pisali o skrbi za naše žabe, da ne bi pri potovanju v svoja mrestišča množično našle svoj konec. Mnogi jih dobesedno nosijo po rokah - čez nevarne ceste seveda, oziroma jim nevarno pot preprečijo s postavitvijo začasnih ograj. Naj se vam nikar ne gabi vse skupaj - saj se spomnite, da vedno ob takšnih poročanjih poudarjamo, da koder so žabe, je narava zdrava in čista. Bodite torej veseli, če ob svoji vasi slišite regljanje.

Pred kratkim smo opozorili na hvale vredno gesto v Kozjanskem parku, žabam pa bodo ceste pomagali prečkati tudi v Hrastu pri Vinici (tako kot lani). V akcijo vas vabijo jutri:

''Zunaj se že topli in v naslednjih dneh se bodo dvoživke selile na mrestišča. Na pobudo novomeške območne enote Zavoda RS za varstvo narave in s finančno pomočjo Občine Črnomelj bomo 20. marca začeli z akcijo »Pomagajmo dvoživkam prečkati cesto« v vasi Hrast pri Vinici. Dvoživke na svoji poti do mrestišča v Gornjem kalu prečkajo cesto, zato bomo v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Hrast - Perudina postavili ograjo za dvoživke, kasneje pa ob pomoči okoliških šol in ostalih ljubiteljev narave dvoživke tudi ročno prenašali. Lani smo jih ob podobni akciji prenesli več kot 14.000! 

Prav te dni se narava počasi prebuja in dvoživke bodo zapustile svoja zimska bivališča ter se z okoliških prezimovališč selile proti hrastovskem kalu na svatovanje. Dvoživke so ogrožene in da zagotovimo ohranitev lokalne populacije dvoživk na tem delu Bele krajine, novomeška območna enota Zavoda RS za varstvo narave, tako kot lani, organizira akcijo pomoči dvoživkam na tem območju. Cesta skozi naselje Hrast pri Vinici je opredeljena kot »črna točka« za dvoživke in poteka mimo Gornjega kala, ki je pomembno mrestišče navadne krastače. V akciji bomo 20. marca v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Hrast - Perudina na mestih, kjer prihaja do množične selitve čez lokalno cesto, postavili ograjo za dvoživke, nato pa v času selitve ujete dvoživke večkrat dnevno fizično prenesli čez cesto ter jih hkrati popisovali. S tem bomo pridobili tudi natančnejše podatke o številu ter vrstni pestrosti dvoživk v tem delu Bele krajine.

V  vasi ob kalu bodo na voljo vedra in popisni listi, tako da bo pobiranje in reševanje dvoživk potekalo nemoteno in kadarkoli.  

Organizacija združenih narodov je letošnje leto razglasila za mednarodno leto biotske raznovrstnosti s sloganom »Biotska raznovrstnost je življenje; naše življenje«. Namen leta je z vrsto aktivnosti  povečati zavedanje ljudi o pomenu biotske pestrosti za življenje na Zemlji in preživetje človeštva. Slovenija sodi med države z najvišjo biotsko raznovrstnostjo v Evropski uniji. V Sloveniji je evidentiranih okrog 22.000 rastlinskih in živalskih vrst, ocenjujemo pa, da jih dejansko živi vsaj med 50.000 in 120.000. Pri nas ima svoje domovanje tudi veliko število živalskih in rastlinskih vrst, ki so v Evropi ogrožene ali jim to grozi ter jih zato posebej varujemo. Njihovemu varstvu so namenjena območja Natura 2000 in Slovenija je s 36 odstotki v evropskem vrhu po deležu, ki ga ta območja zavzemajo v površini celotnega državnega ozemlja.  

Pomemben del naše biotske raznovrstnosti so vsekakor tudi dvoživke, zato vabimo vse ljubitelje narave, da se nam pri tej pomembni akciji pridružijo in tako prispevajo k ohranitvi dvoživk širšega območja Gornjega kala. Zaradi organizacije prisotnosti strokovnega sodelavca, naj se prej najavijo koordinatorju akcije Mateju Simčiču na spletni naslov matej.simcic@zrsvn.si, ali telefonski številki 031 355 112 oz. 05 90 75 062.

Zaželena oprema za izvajanje akcije je primerna obutev, v nočnih urah pa tudi naglavna svetilka.  

Dvoživke so najbolj ogrožena skupina vretenčarjev tako v Sloveniji kot po svetu, saj raziskave kažejo na močno upadanje populacij dvoživk zaradi izgube in razdrobljenosti življenjskega prostora, intenzifikacije in modernizacije kmetijskih dejavnosti, melioracij in regulacij vodnih območij, številnih cest in vse gostejšega prometa, povečanja sončnega sevanja, onesnaževanja voda, nekontroliranega vnosa tujerodnih konkurenčnih vrst in plenilcev, povzročiteljev bolezni in zajedavcev. Prav vse v Sloveniji živeče dvoživke so zaradi ogroženosti uvrščene na Rdeči seznam dvoživk in na podlagi Uredbe o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zavarovane kot naravna znamenitost. 

Po zimskem mirovanju se dvoživke selijo iz navadno gozdnih prezimovališč na mrestišča v kalih, mlakah in bajerjih, kamor odložijo skupke jajčec oz. mreste. Selitve se začnejo, ko tudi večerna temperatura preseže 4˚C, še posebej, če hkrati tudi dežuje. Selitve dvoživk potekajo od zgodnje pomladi do pozne jeseni, vendar so najbolj izrazite zgodaj spomladi. Selitvene poti dvoživk so lahko daljše od dveh kilometrov in pogosto prečkajo ceste, zato na teh delih prihaja do pravih pomorov. Zaradi svoje počasnosti in okornosti so nabolj ogrožene navadne krastače in močeradi, nekoliko manj pa rjave žabe in pupki. 

Množični povozi oz. t.i. »črne točke« lahko tako zmanjšajo število dvoživk, da se ne zmorejo več obnavljati in v nekaj letih lokalno izumrejo. Zato marsikje v Sloveniji potekajo akcije postavitve začasnih ograd ob cestah ter prenašanja dvoživk, kar sicer ni trajna niti najbolj učinkovita rešitev, vendar lahko ob ustrezni izvedbi bistveno pripomore k ohranjanju dvoživk. Na kritičnih odsekih bi bila namreč potrebna izgradnja trajnih podhodov in postavitev varovalnih ograj, vendar je ta ukrep v Sloveniji še vedno zelo redek.  

Dvoživke so ljudem v veliko pomoč pri boju s škodljivci, saj se prehranjujejo z golimi polži, komarji in muhami, zato je še toliko bolj pomembno, da ohranjamo njihove populacije.''