Lokalno.si
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

VIDEO: Po sledeh naših člankov - Ustvarjalna družina Pavlin


Marko Pavlin
13. 1. 2015, 14.45
Posodobljeno
14. 01. 2015 · 13:39
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

pavlin.jpg
pavlin1.jpg
izum.jpg
izum1.jpg
izum3.jpg

Slabih pet let po prvi objavi na vašem portalu se ponovno javljam z nadaljevanjem takratne zgodbe. Da osvežim spomin, gre za tole novičko o e-karjoli. Sedaj je snemalec, torej Gal, že sam inovator. Od samokolnice smo v domači garaži nadaljevali najprej v smeri manjšega električnega kolesa, kasneje na malo večje kolo, sledila je še električna terenska rolka in tudi v zadnjem času zelo popularni multikopterji. Veliko večino teh inovacij je ustvaril Gal sam, ki je sedaj dijak 3. letnika TG na ŠCNM.

Če gremo lepo po vrsti, je popularni "karjoli" sledil mali motorček na električni pogon. S hitrostjo 20km/h je ravno pravšnji, da ga lahko varno vozi vsakdo, tudi najmlajši motoristi. Pogonski motor je skrit v zadnjem kolesu, kjer je tudi disk zavora. Okvir odsluženega otroškega kolesa smo za drobiž dobili v lokalni kolesarski trgovini. Tako pogonsko sedstvo je dovolj majhno, da ga brez težav vzamemo s seboj na svoje dopuste ali pa ga otroci uporabijo, ko gredo po sladoled v trgovino. Za občutek, kako se vozi s takim malim koleščkom, si lahko ogledate ta posnetek spodaj pod tekstom. Pedal seveda nima, ima pa baterijski paket, v katerem je 10 litij-polimernih celic, ki dajejo energijo za kaki dve uri otroške ali dobro uro odrasle vožnje. Razen pogona in okvirja je vse narejeno v samogradnji, ceno kompleta pa je težko oceniti, saj smo sestavne dele nabrali iz različnih virov, predvsem kot odslužene ali malo rabljene kose.

Naslednja inovacija, če temu lahko tako rečemo, je bila terenska električna rolka. To je Gal sam predelal iz cenenega "mountainboarda", kot se temu reče med poznavalci. Gre za terensko rolko, ki je daljša od navadne, za po asfaltu. Ima gume z zračnico in je "nasajena" na malo višjem podvozju, ki omogoča vožnjo po terenu, travnikih, gozdnih poteh ali drugod, kjer lastnik zemljišča to dovoli. Slike in opis te naprave so na voljo na Galovi spletni strani. Za razvoj tega električnega "vozila" je bilo potrebno upoprabiti vse dotedanje izkušnje in razviti del elektronike povsem na novo. Pri tem je Gal (z nekaj malega pomoči) razvil lasten elektronski sklop, ki poskrbi, da postane cenena ročka za "gas" z električnega skuterja uporabna tudi za krmiljenje rolke. Za nadzor skrbi mali, 32 bitni mikrokontroler, ki v realnem času preračunava položaj ročice za plin in daje ukaze krmilnikom motorjev. Obenem pa še prikazuje trenutne parametre (npr. hitrost, napetost baterije, trenutno moč itd). Seveda razvoj ni šel brez napak. Žal se je marsikateri neuspeli poskus končal tudi z odrgninami ali hujšimi praskami. Še največ dela je bilo pri razvoju čimbolj učinkovitega krmiljenja pogona. Sam pogon je malenkost predimenzioniran, saj rolka dobesedno poleti z dvema motorjema, ki jo poganjata s 5,4kW (cca. 7 konjev) moči. To je v rangu ali celo več kot povprečni skuter. Za obvladovanje teh sedem konjičkov pod nogami je pa potrebno veliko vaje, predvsem pa spretnosti in vrhunska zaščitna oprema. Uporaba take naprave brez čelade, ki zaščiti cel obraz (full face), ščitnikov za roke, noge in hrbtenico, je lahko smrtno nevarna. Poleg tega je potrebno izbrati poligon, ki je daleč stran od pešcev, prometa ali drugih ljudi. Zaradi tega te rolke ne boste srečali v prometu ali kjerkoli v javnosti. Lahko si jo pa pridete ogledat ali preizkusit (na lastno odgovornost). Zadaj za hišo imamo dovolj velik travnik, kjer nihče ne bo ogrožen, razen seveda tistega, ki se s to rolko pelje. Kratek predstavitveni video rolke spodaj pod tekstom ...

Poleg "zemeljskih" električnih vozil se Gal ukvarja tudi z gradnjo multikopterjev. Izkušnje modeliranja in gradnje rolke je nadgradil in povsem samostojno razvil najprej kvadrokopter, kasneje pa še heksakopter. Prvi je imel štiri motorje, drugi pa šest. Sam razvoj se je začel seveda z nekaj slepimi ulicami in obilico napak. S časom so izkušnje rastle in napredek je bil vedno bolj skokovit. Vsemu skupaj je dal krila tudi doma izdelan 3D tiskalnik, ki omogoča hitro in enostavno izdelavo prototipnih sestavnih delov. Tako ni potrebno veliko čakanja na nove sestavne dele, predvsem pa je izdelava s takim 3D tiskalnikom zelo poceni. Na tem mestu bi rad poudaril, da je Gal ustvaril vse svoje letalne naprave po lastnih načrtih in z lastnim znanjem in izkušnjami. Med sodobnimi modelarji namreč vse prevečkrat prevladuje zmotno mnenje, da je edino "pri Kitajcih" kupljeno dobro. Seveda pa pri tem t.im. "modelarji" pozabljajo na osnovno poslanstvo modelarstva, ki je bilo od nekdaj inovatorstvo in ustvarjanje z lastnimi rokami in po lastnih načrtih. Na žalost tak način razmišljanja vse bolj zamira, saj je na trgu vse preveč že izdelanih rešitev za majhno ceno. Pri tem pa seveda pljujemo v lastno skledo, saj to obenem pomeni zamiranje inovacij in napredka. Žal taki inovatorji, kot je Gal potem lahko izpadejo malo čudaški, češ, le čemu se matraš, saj se da vse kupiti. Seveda se da vse kupiti, vendar je veliko večje veselje in zadovoljstvo, ko nekaj kar si sam ustvaril tudi deluje in celo leti. Majhen vpogled v delavnico in proces ustvarjanja je na voljo tudi med posnetki spodaj, tudi kratka predstavitev heksakopterja, opis in razlaga delovanja je prav tako spodaj v priponki ...

Razen motorjev in nekaj elektronike je v celoti vse skonstruiral in tudi izdelal Gal sam v domači garaži. Na heksakopterju je poleg pogona tudi kamera, ki omogoča direkten pogled v živo. Za gledanje slike se uporabljajo posebna očala, ki nudijo posebno izkušnjo, saj ima gledalec občutek, da je dejansko v zraku. Za kvaliteten prenos slike je v Sloveniji potrebna radioamaterska licenca, področje je zakonsko urejeno, nadzor pa ima AKOS. Žal tudi na tem področju vlada precej nereda, saj marsikateri t.im. "modelar" namesti na svojo letalno napravo video oddajnik, ki je slabe izdelave, oddaja z nedovoljeno visoko močjo ali na frekvencah, kjer prenos video slike ni dovoljen, saj ogroža druge uporabnike radiofrekvenčnega spektra. Tega se uporabniki, ki niso radioamaterji ne zavedajo. Če njim tega ni za zameriti, a gre zamera (pre)prodajalcem, ki tako opremo v Sloveniji tržijo, v superdroben tisk pa napišejo "opombico", da se "za uporabo lahko zahteva radioamaterska licenca". Oddajniki, ki jih uporablja Gal, so seveda preizkušeni in ustrezno dodelani, da ne smetijo radijskega spektra. Z Galom pa sva radioamaterja s klicnima znakoma S57GP in S54MTB. Poleg opisanega velikega heksakopterja je zanimiv tudi načrt za majhen kvadrokopter, ki je v celoti izdelan iz sestavnih delov, ki so narejeni s pomočjo 3D tiskalnika. Gre za redek primer delujočega in tudi v domači dnevni sobi preizkušenega kvadrokopterja z odličnimi letalnimi lastnostmi: posnetek spodaj ...

Najpogostejša raba multikopterja je snemanje iz zraka. To je področje, ki se zelo hitro razvija. Še tako dober multikopter se v zraku premika in kamera, ki bi bila nameščena direktno nanj, bi posnela zelo tresoč video, ki bi se obenem tudi nagibal. Tudi na tem področju ima Gal lastne rešitve za stabilizacijo, ki je seveda tudi narejena po lastnih zamislih. Seveda snemanje ni edina koristna uporaba multikopterja. V Novem mestu smo že postavljali anteno na domu radioamaterja S54O, ki je potreboval čim višje postavljen dipol za svoje delo in dolge zveze po celem svetu. Za to je bila najbolj primerna smreka ob hiši, na katero pa brez gasilske lestve ne bi bilo mogoče postaviti antene. Na pomoč je seveda priskočil domač heksakopter. Posnetek tega podviga, ki je prvi tak na Dolenjskem, je tule.

Sicer se pa v domači delavnici stalno nekaj dogaja. Vmes poleg pirhov pobarvamo še kakšen novoletni okrasek, se zapeljemo s kolesom in skidamo sneg seveda opremljeno z vsemi meritvami. Tudi na radioamaterskem področju poskušamo biti čimbolj aktivni, predvsem v smeri razširjanja tehnične kulture in znanja med vse, ki jih to zanima. Zadnje tako srečanje je bilo minuli petek, kjer je Gal zbranim radioamaterjem predstavil, kako na 3D tiskalniku, ki ga je naredil, izdelati manjkajoči gumb na radijski postaji (prvi dve fotografiji).

Upam, da nisem bil predolg. Gradiva za pisanje se je nabralo kar nekaj in v želji, da se še kdo navduši za tehnične smeri šolanja, študija in kasneje dela z velikim veseljem vse te informacije tudi delim. Za vsa morebitna vprašanja ali če kogarkoli zanima kaj v zvezi s prikazanimi inovacijami sva z Galom na voljo na gal@pavlin.si in marko@pavlin.si

Hvala in lep pozdrav,

Šest-kopter

izum2.jpg
Arhiv Lokalno.si
izum2

© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.