osebni arhiv

##IMAGE-4057944##

Konec prihodnjega leta bo Vili Resnik praznoval okroglih šestdeset let, a tokrat smo ga poprosili, naj se namesto v prihodnost zazre v preteklost, v svoje otroštvo. Še vedno z bolečino v srcu se spominja najrosnejših let, ko mu ni bilo vedno lahko, a sam meni, da je najverjetneje ravno zato danes tak človek – dober in pošten do vseh in kot estradnik – izstopajoč, glasen in odprt do vseh ljudi.

Vilijevi starši so danes že pokojni, a po pripovedovanju mame ve, da je svoja prva leta, čeprav je bil rojen v Ljubljani, preživel na Dolenjskem: »Do tretjega leta sem živel v eni mali vasici od Trebnjega še naprej, imenuje se Hince. Najbližji kraj je Krmelj, poznan po rudniku rjavega premoga. Od tam je prihajala moja mama. Iz teh krajev se spominjam le določenih stvari. Da sem bil na primer cele dneve, do noči, zunaj in da je bilo staro mamo strah, kje hodim in ali sem še živ. Otroci smo bili najbolj veseli, ko so nam odrezali velik kos kruha, gor pa namazali svinjsko mast in posuli s sladkorjem, ali pa ta kruh pokapljali z jabolčnikom, domačim jabolčnim vinom, to smo imeli najraje. Danes si le težko predstavljam, da bi jedel kaj takega in ko samo pomislim na to, mi gre na bruhanje.« Kar nekaj let je Vili živel s staro mamo na Dolenjskem, a prav veliko mu mama o teh letih ni želela pripovedovati: »Verjetno so bili to zanjo slabi trenutki. Mama je v Ljubljani cele dneve delala, moj oče pa je veliko pil. Ker se ni počutila varno, me je dala na Dolenjsko.«