DS

»Z veliko zaskrbljenostjo spremljam razmere v občini Šentjernej in širši dolenjski regiji, kjer nasilje, ustrahovanje in popolno nespoštovanje pravnega reda že dolgo niso več lokalni varnostni problem, temveč sistemska težava države. Poročila s terena jasno kažejo, da prebivalci živijo v strahu: dogajajo se organizirane tatvine kmetijskih pridelkov, nasilni izgredi, zastraševanje otrok v šolah, starejši si ne upajo več iz svojih domov, grožnje in nasilje nad župani ter svetniki, fizični napadi na občane. Posamezniki, ki izvajajo te napade, ostajajo nedotakljivi. Pravna država v praksi ne deluje več. Ljudje se zato vse pogosteje zatekajo k samozaščiti. To je alarm,« je ob robu protestnega shoda dejal predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič.

· Tisočglava množica

FOTO: Na protestnem shodu v Šentjerneju zahtevali varnost in red: »To je naša pravica«

Spomnil je, da je Državni svet RS že leta 2023 podprl paket štirih zakonov, ki jih je pripravilo enajst županov jugovzhodne Slovenije in Posavja. Namen predlaganih ukrepov je bil celovito in uravnoteženo nasloviti perečo problematiko – povečati varnost, izboljšati nadzor nad socialnimi transferji, spodbuditi vključevanje romskih otrok v izobraževanje ter omogočiti hitrejšo delovno aktivacijo dolgotrajno brezposelnih oseb. Žal ti zakonski predlogi, kljub več kot 30.000 zbranim podpisom podpore občank in občanov, v Državnem zboru RS niso prejeli zadostne podpore. »Večino predlogov, ki so jih v zadnjih letih pripravile lokalne skupnosti, je Vlada Republike Slovenije bodisi ignorirala bodisi zavrnila. To ni več zgolj politična brezbrižnost, ampak popolna odpoved odgovornosti,« pravi Lotrič.

DS

Občina Šentjernej je na tretjem mestu po številu kriminalnih dejanj na prebivalca v Sloveniji, sosednja občina Škocjan pa je vodilna. Po pričevanju občanov je njihova  ocena, da je policija, če se ji omogoči pooblastila, sposobna obvladati konfliktne situacije. »Pogoji za varno delo policistov ne smejo nikdar biti pod vprašajem. V kolikor pa redne policijske sile ne morejo več zagotavljati reda in varnosti na Dolenjskem in v Posavju, mora država nemudoma uporabiti dodatne sile,« je predlagal Lotrič in k temu javno pozval Vlado Republike Slovenije.  

DS

»Tukaj ne gre za vprašanje etnične pripadnosti. Gre za vprašanje reda in zakonitosti. Kdor krši zakone, mora odgovarjati, ne glede na poreklo, pripadnost ali politično zaščito. V pravni državi ni prostora za imuniteto pred zakonom. Ni sprejemljivo, da nekateri ne plačujejo glob in računajo na to, da jim preprosto ne bo treba, ker nimajo premoženja,« je poudaril Lotrič in izrazil razočaranje nad nedelovanjem pravosodnega sistema na tem področju.

DS

»Ko policija poda kazenske ovadbe na sodišča, se prav tam zatakne. Sodni postopki trajajo predolgo in ni zaključkov ter sankcij. Ker država ne ukrepa, posamezni pripadniki romske skupnosti razumejo sporočila pravosodja kot nagrado za njihova kazniva dejanja, saj se nobenemu prestopniku nič ne zgodi. To je nesprejemljivo,« opozarja Lotrič in poudarja, da se iz majhnega kriminala rojeva večji kriminal. »Zato pozivam Vlado RS k resnim in takojšnim ukrepom tudi z vidika pravosodja, predvsem pa k celostnim rešitvam, ki bodo končale mladoletniški kriminal med mlajšo romsko populacijo,« je še dodal Lotrič.

DS

»Če Slovenija danes resno razpravlja o povečanju obrambnih izdatkov na 5 % BDP, potem se moramo najprej vprašati: ali znamo zaščititi lastne ljudi, njihove domove, njive, šole in ulice? Varnost ni privilegij, ampak temeljna pravica vsake državljanke in državljana. Vlada, ki tega ne zmore ali noče zagotoviti, izgublja svojo legitimnost,« je še izpostavil Lotrič.

Državni svet