##IMAGE-2235237##

Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, ki je organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo danes na Okrožno državno tožilstvo v Krškem vložil kazensko ovadbo zoper sadjarja Vilija Bosteleta iz Zdol pri Krškem. Kot je znano, so njegove hruške zaradi presežene mejne vrednosti pesticida klormekvat sredi aprila umaknili iz prometa.

Ovadba bo vložena zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja po 194. členu Kazenskega zakonika - proizvodnja in promet zdravstveno oporečnih živil in drugih izdelkov oziroma podredno po 317/1. členu KZ - povzročitev splošne nevarnosti. Inšpektorat je 25. aprila na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja podal predlog za vračilo oziroma neizplačilo finančnih sredstev za integrirano pridelavo, prav tako pa je bil Inštitutu za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu Univerze v Mariboru podan predlog za odvzem certifikata o integrirani pridelavi sadja.

Po poročanju TV Slovenija je kazensko ovadbo zoper Bosteleta na vrhovno državno tožilstvo vložil že mikrobiolog Gorazd Pretnar. Bosteleta sumi, da je zaradi večjega pridelka hruške namerno škropil z nedovoljenim sredstvom. Pretnar pravi, da je nedopustno, da si je Bostele z razlago, "češ da če je škropivo dobro za žita, je tudi za hruške, vzel pravico odločanja, kaj je za nas in naše otroke škodljivo in kaj ne".

"Moj glavni očitek zoper pridelovalca hrušk in hkrati državo je to, da je bilo v prometu 450 ton zastrupljenih hrušk in od tega je država uspela zajeti le eno tono," je za TV Slovenija dejal Pretnar, ki v ovadbi navaja študije, da klormekvat negativno vpliva na plodnost in imunski sistem.

Preseženo mejno vrednost pesticida z aktivno sestavino klormekvat, ki se sicer v Sloveniji lahko uporablja le pri pridelavi žit, so v hruškah s te kmetije odkrili pri rednem vzorčenju. Kmetijska inšpekcija je 18. aprila izdala odločbo, da mora lastnik kmetije takoj obvestiti prejemnike o neskladnosti hrušk in obveznem umiku iz prodaje. Bostele se je 24. aprila na to odločbo pritožil, ker da dvomi o verodostojnosti laboratorijev, ki so analizo izvedli. Zdravstveni inšpektorat pravi, da je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, ki je opravil analizo, akreditiran v skladu z vsemi predpisi in po njihovem mnenju izpolnjuje vse pogoje.

 Končno smo z Inšpektorata za kmetijstvo dobili odgovore na čisto konkretno zastavljena vprašanja in sicer zakaj inšpekcija ne vzorči sadja in zelenjave ob začetku prodaje, potem se ne bi zgodilo, da smo ljudje pojedli preko 400 ton spornih hrušk; ali so vzorčili tudi pri drugih sadjarjih in ali je imel sadjar Bostele t.i. tretji vzorec, glede na to da dvomi v verodostojnost laboratorijev. Na omenjena vprašanja je odgovoril kmetijski inšpektor Bojan Jevševar, ki je povedal, da hrušk niso vzorčili jeseni, ker niso bile v programu vzorčenja za leto 2007, bile so pred dvema letoma. Katere vrste sadja in zelenjave vzorčijo, je odvisno od prehranskih navad Slovencev, od direktiv EU in od količine denarja, ki ga za to nameni slovenski proračun. Sadjar ni imel tretjega vzorca, ker vzorec ni bil odvzet na kmetiji, ampak ga je odvzela zdravstvena inšpekcija na enem od prodajnih mest.